Zdravstvo: kdaj bomo začeli delati drugače?

Janez Remškar (foto: STA)

V zdravstvu imamo stanje, ko imamo na eni strani odlične posameznike, ekipe, ki s svojimi idejami, znanjem in spretnostjo orjejo ledino v okviru svetovne medicine. Po drugi strani je med nami vse preveč neprofesionalnega pristopa do bolnikov, ko smo v primerih škodljivih nevarnih dogodkov – napak, do bolnikov nepošteni! Pohvale in priznanja za dobro delo prijajo in so nujne, vendar to ni dovolj. Vsekakor morajo snovalci politike razmisliti tudi o tem, kako preiti iz socialistične uravnilovke v sistem nagrajevanja po kvaliteti in obsegu dela.

Ob skoraj neverjetnem uspehu zdravnikov iz UKC Ljubljana se je v preteklem mesecu na moji mizi znašlo žal več primerov, ko smo ob naših napakah (napakah kadra v zdravstvu) ravnali neprimerno, nepošteno in pred bolniki skrivali resnico.

Razmišljam, kaj vse se bo moralo še zgoditi pri nas v zdravstvu, da bosta tako medicinska kot tudi pravna stroka začeli ravnati drugače v primerih škodljivih dogodkov oziroma napak, in bo politika spoznala, da je s svojimi obljubami in zavajanji najmanj v enaki meri odgovorna za vse slabše razmere v zdravstvu. Kdaj bomo vsi skupaj začeli prevzemati odgovornost in postali pošteni do pacientov?

Začel bom pri svoji, medicinski stroki. Z dokumenti o akreditacijah skušamo ljudi prepričevati, da delamo varno. Ali je to res? Ne vedno! Res je, da pacient lahko dobi odlično, lahko pa tudi slabšo storitev, odvisno h kako dobremu zdravniku pride. Sistema, ki bi zagotavljal, da vedno in povsod dobimo dobro zdravstveno storitev, v resnici nimamo. Postopki obravnav pacientov ne tečejo vedno tako, kot bi morali in so zapisani v akreditacijskih pogojih! To potrjujejo nesrečni dogodki, znani javnosti v zadnjem obdobju! Ob tem imamo še drugo pomembno težavo, in sicer velike razlike v izurjenosti posameznih strokovnjakov. Škodljivih dogodkov, povezanih s samo obravnavo pacientov, v veliki meri ne sporočamo, jih ne analiziramo in zato tudi marsikdaj ne spremimo načina našega dela. Dejstvo je, da je pri nas – v primerjavi z državami, kjer je varnost pacientov na visokem nivoju – število obravnavanih zapletov, vezanih neposredno na delo z bolniki in ne na tehnično opremo, bistveno manjše. Zakaj? Kako to? Ali delamo bolj varno, kakovostno? Ne. Velik del takih dogodkov se ne prijavi, o njih se molči. Skrije se jih pod mizo. Zakaj?

Foto: iStock

Dejstvo je, da pri nas ne ločimo oziroma ne želimo ločevati, tako kot to delajo v tujini, med napako v sistemu, neznanjem, malomarnostjo in človeško napako, ki se lahko nehote zgodi vsakemu. Vse to so že dokazali v tujini. Jasno je, da napaka, kakršna koli, ne glede na razlog, ki se pripeti in ima bolnik škodo, ne more miniti brez posledic za ustanovo ali v primeru malomarnosti za posameznika. V svetu je jasno, da mora bolnik v vsakem primeru, ne glede na razlog napake, dobiti odškodnino! Pri nas ni tako! Da dobiš odškodnino, moraš tožiti in tudi potem ni sigurno, da jo zares dobiš. Odškodnino dobiš le, če je zdravnik naredil napako, za katero je kazensko odgovoren. Sistemskih napak (slaba organizacija, pomanjkljiva usposobljenost, slaba tehnična oprema) pri nas ni, kot jih ni bilo v preteklosti, ko je bilo vse opravljeno odlično! Ali res? Torej, če želimo odškodnino, moramo zdravniku dokazati kazensko odgovornost. Odškodnine v primeru človeške napake, ki se dogajajo vedno in povsod, v primeru sistemske napake, pacient ne dobi. Morda s tožbo! Jasno je, da se nam napake v zdravstvu seveda dogajajo, tako zdravnikom, sestram kot tudi strokovnim sodelavcem. Žal pa se zaradi vnaprejšnje kazenske odgovornosti tudi skrivajo ali pa se jih pripiše komplikacijam, čeprav je morda v ozadju kaj drugega. Tako jih tudi ne analiziramo in se iz njih ne učimo! Tako je bilo tudi v preteklosti, ko smo vse pripisali komplikacijam in tako “razložili” tudi bolnikom ali njihovim svojcem! Napak ni bilo! Še enkrat želim poudariti, da se nam napake pri zahtevnem delu pojavljajo, manjše, večje, zaradi slabše usposobljenosti, malomarnosti, utrujenosti in tudi zaradi slabe organizacije ali slabe opreme. Pri nas naj bi bil vedno odgovoren  posameznik, ki je “slab”! Skladno z zakonodajo se torej pri nas išče kazenska odgovornost in če se te ne najde ali dokaže, mora bolnik ali njegovi svojci kljub škodi, lahko tudi veliki, pravico iskati na sodišču in dokazovati kazensko odgovornost zaposlenih. Samo odškodninske odgovornosti pri nas ni! To je popolnoma nesprejemljivo! Do kdaj bo še tako?

Janez Remškar

  • Frank Novak

    Takrat bomo delali drugace:
    Skandal, vam recem:
    https://www.youtube.com/watch?v=iw4qC_BAsA0

    • učko

      Kurc, njegova država je zbankrotirala in propadla !

      • Zgornji

        Njegova država je zbankrotirala in propadla … torej je bil Zanič. Žal. Amennn.

    • RATATA

      Kaj nam kažeš očka roka praprotnika, ki je lepo sprejel tita?

      • Frank Novak
        • RATATA

          Kaj mi to pošiljaš, saj so nas učenxe gnali v sprevod, ko je crknu morilec tito…

          • Frank Novak

            da ni bilo Tita bil bi Stalin in bi pokuril vse take kot si ti…

          • RATATA

            da ni bilo a …? čapac!

          • Frank Novak

            Da mo bilo Tita – vecna mu slava – bi Jugoslavija bila del Varsavskega sporazuma, prav tako kot vse druge Slovanske drzave.
            Samo Tito je imel tako pamet kot jajca da se je Stalinu uspesno odprl. Zaradi Tita smo v SFRJ ziveli veliko bolje od ostalih komunisticnih dezel:
            https://videa.hu/videok/kreativ/tito-denies-stalin-QfRKRw7Do4phdfzS

          • RATATA

            Kuneš mi se??

  • večni srb

    Hja, civilizacija pomeni hierarhijo in birokracijo, ne bi rekel, da te v našem zdravstvu ravno manjka. To pomeni, da naj bi bila odgovornost razdeljena in se točno ve kdo odgovarja za kakšne stvari. Če se ne ve, rabimo novo sodno prakso, ker v vseh ostalih javnih službah red vendar obstaja. Ali pa tudi ne, vi mi povejte, zagotovo obstaja način kaznovanja javnih uslužbencev, sicer nimamo države ampak smo navadno pleme. V plemenski skupnosti se pa ve kako to gre, če domače biže baže ne pomagajo, pač stopiš do šamana, mu prineseš sveža jajca in potico ter počakaš, da nate nalima pijavke ter z dimno cigaro in kozarcem konjaka v roki odžene zle duhove. Pomagata tudi molitev in domača nega.

    Kaj se torej zgodi, če zdravnik stori malomarno napako, pravno pa ni sposoben odgovarjati, najbrž se pacientu zmeša, vzame pištolo in ga poči, preden ga pobere, ker se pokojnemu ni ljubilo razmisliti o svoji diagnozi. Na srečo, ljudje niti približno nismo taki in enostavno umremo, potem šalabajzer sploh nima več problemov. Vsi pacienti prej ali kasneje umrejo, zdravnik vzame s poklicem smrt v zakup, nihče ne hodi k zdravniku zato, ker je zdrav. Vsem zdravnikom naposled umrejo pacienti, tudi dobrim, celo vrhunskim, mogoče celo v Švicarskih klinikah, čeprav lahko tam baje pozdravijo vse in podaljšujejo življenje v nedogled, če imaš denar.
    Včasih nismo imeli nobenih izbranih zdravnikov, če si bil bolan, si pogledal kdo vse dela, nato pa si se vsedel v izbrano čakalnico, kjer je bila najmanj gužva in čakal na vrsto. Če nismo bili zadovoljni z eno diagnozo, smo pač šli čez hodnik vprašat še k drugemu zdravniku.
    Vprašanje, kako poteka komunikacija znotraj zdravstvenih centrov, med zdravniki in sestrami, kako se družijo med sabo v oddelkih bolnišnic in kakšno vezo imajo ljudje na terenu z ministrstvom za zdravje, ki skrbi za politiko in ekonomijo. Po moje, razen vodilnih, skoraj nobene, pomeni ves dialog poteka med posameznimi lobiji. Eni zdravniki več tičijo skupaj kot drugi, imajo svoje sošolce in prijatelje po raznih krajih, tudi v tujini, potem je pa odvisno od posameznika kaj vse ga zanima, če sploh kaj. Zdravnik je omejen tudi s predpisanimi postopki in socialnim stanjem pacientov, po eni strani ne morejo predpisovati ustreznih terapij in toplic, po drugi ne morejo pomagati izboljšati kvaliteto bivanja, brez veze je predpisovat antibiotike nekomu, ki živi v štali ali cepiti nekoga, ki pol življenja preživi na gradbiščih ali v gozdu, ker so stalno izpostavljeni isti bolezni oziroma svinjariji. Eni uporabljajo internet in pametne tablice, drugi niti ne, eni vprašajo kolege, če niso prepričani v svojo diagnozo, drugi enostavno pišejo napotnice za specialiste in se ne sekirajo več,… vsi pa so člani medicinske gilde, ki jih po potrebi spravi v red, običajno pa niti ne. In tudi ne bo bolje, ker nimamo več odnosa do kvalitete življenja na splošno. Lahko bi živeli bolj zdravo in posledično bolj srečno, ampak pri nas enostavni ni take kulture življenja, ki bi zdravje cenila kot najvišjo vrednoto, če pa se cel državni aparat trudi predvsem da državljani drugega in še posebej tretjega razreda čimbolj trpimo. Ne zato, ker ne gre drugače, zaradi morale, kam pa pridemo.

    • večni srb

      Aja, pozabil sem omeniti še, da noben zdravnik noče kritizirati svojih kolegov, gilda ima en tak svoj tajni kodeks, verjetno droben tisk pod Hipokratovo prisego. Drugi pa pojma nimajo kaj delajo dohtarji, telo pač ni avto, da bi ga lahko vsak šraufal.

  • traktor

    Do kdaj bo še tako? Dokler vam ves sposoben kader ne bo spizdil v tujino. In sami se nikoli ne boste reorganizirali. Rešitev je samo v razbitju monopola ZZZS, vsak naj si izbere sam zavarovalnico, ki mu bo krila zdravljenje in bolniško. Potem ne bo več čakalnih dob. Ker ti bo zavarovalnica takoj poiskala kje boš takoj prišel na vrsto. Šele nato se bo naša gospoda s preko 60 dnevi dopusta organizirala in prenehala z dobro plačanim spanjem med dežurstvi.

  • šmentanamuha

    Lepo in pohvalno, da je dr. Remškar objavil ta zapis. Slovenci smo mojstri pometanja stvari pod preprogo. To je v mentaliteti ljudi. Ampak mislim, da to prihaja še iz socialističnih časov. To je miselna matrika. Napake so priložnost za kaznovanje drugega (katere koli) in ne zato, da se kaj naučimo iz njih. Zato jih tudi vedno poskušamo prikriti.

  • Miccy

    Dr. Remškar je bil svojčas državni sekretar na ministrstvu za zdravje in to točno v času, ko se je zgodilo nekaj čudnih in tragičnih zgodb v zdravstvu. Do sprememb zakonodaje seveda ni prišlo ne takrat in ne kasneje. Vrana vrani ne izkljuje oči in navkljub napakam, katerih število se sploh ne da oceniti zgolj v UKC, kje šele po drugih bolnicah in ZD, se napake skrivajo pred bolniki in svojci, zdravniki pa z molkom drug drugemu krijejo hrbet. Sicer pa, kdorkoli izmed njih je vseeno spregovoril, je imel hude težave.

    • Novakec1

      Pri nas zakonodaje sploh nimamo, vse deluje po nekih nedorečenih praksah ki jih prirejajo trenutnim političnim razmeram.

  • Zgornji

    Mislim da bo prej Konec Sveta preden se bodo tile naši Bedni Zlobneži spametovali … Žaaal.

  • xtc

    Kdaj?
    Takoj ko bo zdravstvo v celoti v zasebnih rokah-takrat bo hitro drugače,saj bodo lastniki pognal kup lenzhov iz pisarn,nesposobnih in hitro “odmontirali” Zemljariče ipd parazitske dobavljalce robe in opreme.
    Zakaj?
    Zaradi reda ,ki ga bodo hoteli imeti.
    No samo primer nabavni iz ene izmed SLO bolnišnic je kupil aparaturo za 3 miljone-a glej zlomka aparatura je bila dva modela nazaj in po ceni najnovejšega torej, “nabavljač” in še kdo sta stroj,ki je realno tržno vreden še 173 novega upila po ceni najmodernejšega-vprašajte se kam je šla razlika in ali bi to zasebni lastniki dovolili?

  • porkamashina

    “Ob svet’mu Nikol”

  • Novakec1

    Zakaj pa ne bi delal kot v prejšnjem režimu kjer ste se izšolal in je zdravstvo dobro funkcioniralo. Saj ni problem v strokovnosti- (počasi tudi tu ratuje) ampak v vodenju ki z srtokovnostjo nima veze. Pa toliko super truper managerjev mamo, a so vsi v tujini.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!