Jasno je, da so ljudje že pošteno siti enih in istih “novih” obrazov, ki se vse od leta 2008 igrajo z našim denarjem. A vedno naletimo na ključno vprašanje, zakaj ne volijo drugače. Zakaj dajo Alenki Bratušek štiri odstotke glasov, Miru Cerarju deset, Socialnim demokratom prav toliko, novemu obrazu pa tokrat le ubogih trinajst odstotkov? Zakaj ne volijo množično desno?
Morda pa prav zato, ker je slovenska desnica v zadnjih desetih letih s pomočjo režimskih medijev v očeh ljudi izpadla kot prepirljiv cirkus. Najprej se je v SDS zapičila Ljudmila Novak, sledili so spori z SLS, nove desnosredinske stranke so se izkazale za impotentne ali prevzete. Ljudje so izgubili upanje, da bo desnica še kdaj sestavila vlado, kar se je potrdilo na zadnjih državnozborskih volitvah. Kljub relativni zmagi SDS in boljšemu rezultatu Nove Slovenije so levičarske stranke že v kampanji začele z mantro: “Z Janšo ne gremo v koalicijo!” Tako so že na začetku igre iz koalicijske bitke izločili stranko, ki bi, če te igre ne bi bilo, dobila več glasov. Če bi bile stranke leve sredine samostojne, pa bi lahko tudi sestavila vlado. A zgodilo se je nasprotno. Marjan Šarec je kot pričakovani mesija sestavil vlado iz vseh levih strank, a se mu je parlamentarna večina še vedno izmikala. Zato je, namesto da bi šel proti sredini, raje sklenil pakt s “hudičem” in se podredil muham stranke Levica.
In kakšno je stanje? Zdravstvo propada zaradi preveč socializma in korupcije stricev iz ozadja. Šolstvo je ujeto v ideološkem primežu socialistov in ustvarja generacije diplomiranih idiotov, perspektivni mladi pa bežijo iz države. Spodbude mladim za družinsko življenje so nične – slaba plača, dragi krediti in pregrešno draga stanovanja. Če je kdo uspešen, mu ta vlada vzame, da lahko financira svojo volilno bazo v javnem sektorju. In kaj je odgovor – še več socializma.
Večina normalnih ljudi vidi in ve, da takšna politika pelje samo v propad. Obrali bomo bogate, potem pa bomo vsi revni. Obdavčili bomo obrtnike in podjetnike, potem pa bomo brez dobrin in storitev. Uničili bomo kmete, nato pa jedli socialni kruhek. Nacionalizirali bomo zdravstvo, nato pa bo zmanjkalo zdravil in zdravnikov. Večina ljudi ve, da ta vlada predstavlja zgodovino, predstavlja cirkus novih obrazov, ki se oklepajo oblasti in privilegijev. A ljudje nimajo upanja, da bo bolje, saj druga stran ne stoji skupaj.
Tri stranke desne sredine, ki imajo zgodovino in pedigre, lahko sestavijo vlado. A najprej se morajo povezati, stati skupaj. Dati ljudem upanje, da lahko same, brez dodatnih strank, tvorijo koalicijo, ki bo vladala državi. Ljudje si želijo spremembe in rezultatov, a izgubljajo upanje. Državnozborske volitve so stanje nekoliko popravile. Levica je izgubila ustavno večino. Lokalne volitve so bile še bolj porazne za leve stranke, saj skupaj niso dobile toliko svetnikov in županov kot SDS, NSi in SLS. Evropske volitve bodo po napovedih anket še en boleč poraz levice. In več kot očitno je združevanje ključ.
Desni trojček je vodil najuspešnejšo in najbolj razvojno vlado v zgodovini Slovenije. To je bila vlada 2004−2008. Slovenija potrebuje spremembo, zasuk v desno, saj davkoplačevalci že predolgo hranimo nenasitne apetite levice. Združevanje med sorodnimi strankami, naslednicami Demosa, lahko v naš prostor vnese prepotrebno svežino. Ne samo, da lahko Slovenijo popelje na pot gospodarskih in davčnih reform, ampak lahko tudi spremeni trenutno klimo apatije in neperspektivnosti. Sploh si takšno vlado zaslužijo mladi, da bodo delali in ustvarjali doma in da si bodo ustvarili družine. Slovenija si mora oddahniti in le združevanje lahko v ljudeh vzbudi upanje, da bo v prihodnosti drugače in bolje!
Aleksander Rant