Znanje je moč – prvi klin na lestvici

Mojca Škrinjar, Foto: STA

Prav zanimiv je bil pogled na lepo rumeno šolo, umirjeno je ždela tam za lipami, nekaj začudenja so povzročala sredi zime odprta okna, skozi katera so otroci spuščali padala, narejena iz plastičnih vrečk. Ne, niso ostali sami v razredu in nagajali, medtem ko bi bil učitelj kjerkoli. Učitelj je bil lepo v učilnici, ob skupini učencev, ki so iz epruvet izpustili neko penečo tekočino, nato pa vneto nekaj zapisovali v kariraste zvezke. To je bil projekt Tempus, ki ga je zasnoval danes žal pokojni dr. Ferber s Pedagoške fakultete.

V devetdesetih letih so šole z velikim zanimanjem poprijele za omenjeni projekt, ki je uvedel začetno naravoslovje na zanimiv način- učenci so se predvsem učili pri poskusih v naravi. Vsi so se veselili pouka naravoslovja na razredni stopnji, učenci in učitelji. Prenova učnih načrtov v uvajanju devetletke je bila najbolj uspešna ravno pri naravoslovju tudi v preostanku osnovne šole do zaključka devetega razreda.

Lahko smo veseli za uspehe naših učencev
Danes nas lahko veseli uspeh naših učencev, ki so se pri bralni pismenosti in znanju matematike povzpeli v prvo petnajsterico držav OECD, potem ko smo beležili nekaj dolgih neslavnih ciklov podpovprečja predvsem pri bralni pismenosti. Z naravoslovjem nikoli ni bilo tako- že od začetka uvrstitve na mednarodne lestvice primerjav je naravoslovje pri naših učencih kotiralo visoko in to zlasti zaradi projekta Tempus.

Nenavadno bogata bera evropskih sredstev, ki jih je iztržil v mandatu 2004 – 2008 takratni šolski minister, dr. Milan Zver, je bila na področju šolstva namenjena razvoju kompetenc mladih. Posamični projekti, namenjeni razvoju bralne pismenosti in socialne vključenosti, ki so jih nato razvijale različne institucije, Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje in drugi, so bili tako bogata zakladnica možnosti inovativnega dela z učenci in tudi starši. Poglobljeno ukvarjanje s problemi preslabe pismenosti ter prevelikih socialnih razlik je rodilo sadove, ki jih danes prebiramo v študiji PISA 2015. To in zavedanje učiteljev, ki sledijo rezultatom mednarodnih raziskav, v katere se je Slovenija na vztrajanje nekaterih redkih a odločnih odločevalcev vključila relativno zgodaj, je vzrok za današnji uspeh naših učencev.

Manj razveseljujoče je dejstvo, da so pa prav ti učenci, ki so tako napredovali pri bralni pismenosti ali matematiki, kar nesrečni in nemotivirani za delo pri teh predmetih. To nasprotje pa je zelo kritično, saj je dober uspeh pri predmetu lahko napovedovalec nadaljnje kariere učenca.

Kolikšna je vrednost kakovostnega znanja v gospodarstvu?
Tu trčimo zopet ob občutljivo področje naše družbene stvarnosti – kolikšna je dodana vrednost kakovostnega znanja v gospodarstvu, če nismo prav prepričani, ali so kompetence, ki jih pridobi posameznik v nadaljnjem šolanju res tiste, ki jih trg potrebuje. Kako široko je znanje in kako fleksibilna je množica izobražencev, da se lahko v relativno hitrem času prilagodi nenadnim spremembam potreb trga glede na to, kako majhna ekonomija smo in kako negotove so lahko finančno gospodarske okoliščine ob vseh svetovnih pretresih.

Dobra bralna pismenost in znanje matematike so zgolj osnovni pogoji za bolj ambiciozen načrt- življenje in uspešno ustvarjalno delo. Tu bomo morali razmišljati širše. Temeljno vprašanje namreč je, kako zagotoviti učinkovito povezavo med vstopom na trg dela in rezultati izobraževalnega sistema. Gospodarstvo bi morali imeti aktivno vlogo pri oblikovanju vsebin izobraževalnega sistema, pa naj gre za strokovno poklicno izobraževanje kot za visoko šolstvo.

Univerza bi morala poskrbeti, da študent pridobi širok temelj, na katerem gradi bodoče poklicne kompetence. Pospešen tehnološki razvoj in spremembe povzročijo, da so znanja hitro zastarela in ključna kompetenca, ena od sedmih evropskih, je učiti se učiti. Tako imenovane mehke kompetence so tiste, ki študenta osebnostno obogatijo, mu dajejo možnosti za razvoj novih znanj. To pa pomeni, da se univerza ali kampus ukvarja s študentom, ga vključuje v različne obštudijske dejavnosti, ga socialno vključuje in mu podeljuje nove odgovornosti. Tak študent bo bolj intelektualno gibek, bolj empatičen, smisel vsega, kar počne, mu bo bolj jasen.

S šolajočimi se je potrebno ukvarjati na vseh področjih
In morda bi tudi učenci v osnovni šoli, ki so danes uspešni, zraven pa nesrečni prav zaradi teh predmetov, laže zadihali, če bi jih naučili videti smisel v tem, kar delajo. Kar pomeni, da se je potrebno veliko ukvarjati s šolajočimi, tako na strokovnem, kot tudi na duhovnem in socialnem področju. Da je to uspešen pristop, kažejo uspešne ameriške univerze z uvrstitvijo na lestvico uspešnosti. Če zaključim, kakor sem začela, z lestvico: danes smo uspešno preplezali šele prvi klin. Če želimo biti ambiciozni, bomo inovativno in vztrajno nadaljevali našo pot.

Mojca Škrinjar

  • Olga

    Za kreativnost sta pomembna faktorja SVOBODA in vladavina PRAVA! V komunističnih državah, kamor štejem čedalje bolj tudi Slovenijo, te svobode ni, sodstvo ne funkcioniranja!! Povsod se je razpasla KORUPCIJA!
    Diplome študentom pišejo drugi, kupujejo se šoferski izpiti, ni možnosti za zaposlitve, nepotizem in negativna selekcija…! To je Slovenski vsakdan!
    Nujne so volitve, da lahko ta trend obrnemo!

    • avtohtoni neandartalec

      Podprimo stranko, ki bo razveljavila abominantni prometni zakonik, pa ne bo več treba sponzorirati notranjih zadev, s kupovanjem vozniških. Itak ne deluklje, očitno, če je pa mrtvih še več kot prej, verjetno nas zato nobena normalna država ne posnema in tudi iskreno dvomim, da bi se šli trezni ljudje brez veze ubijat na cesto, samo da bi dokazali, da je zakonik kompletna oslarija, dvomim edino o znanju tistih stručnjakov, ki so ga napisali, uvedli in ga izvajajo. Pošteni ljudje ne kupujejo vozniških, samo voziti se več ne smejo, čeprav niso naredili nobenega prekrška, to je smisel oziroma posledica prave korupcije policije in pravosodja. Znanje pomeni razmišljati o stvareh, ki dejansko obstajajo ali lahko šele nastanejo, ne kr neki na pamet, ker nekdo čuti, da bi bilo tako bolj prav.

  • avtohtoni neandartalec

    Nisem prepričan, da je vsako znanje moč, vsaj danes ne več, ker nekaterim pomagajo razmišljati super nespametni računalniki, povezani v ogromne verige. Znanje je znanje edino, če nekaj res znamo, ne le napol. Zato sem skeptičen do raznih znanstveno tehničnih kvizov, ker udeležence bolj poneumljajo kot izzivajo, da bi presegli neko svojo ozebno mejo. Z vsakim ponavljanjem informacij je isto, bolj kot se mam nekaj vsede v glavo, manj svobode si pustimo za improvizacije in odkrivanje novih dejstev.
    Odvisno, kaj je danes znanje, z mašinami ne moremo več tekmovati, medtem ko nam ta orodja ne morejo pomagati, če zanje sploh ne vemo.
    Sicer pa govorimo v glavnem o informatiki, prelaganje statističnih dejstev se mora nekje opredmetiti, tu Slovensko znanje popolnoma poklekne pred velikim svetom, ne samo zaradi nesmiselnosti razvoja pomembnih stvari na tako, za industrijo neprimernem okolju, kjer nihče normalen ne bo gradil fabrik, temveč tudi ali predvsem zaradi medčloveških odnosov. Kakšne ljudi vzgajata nepotizem in plutokracija, to bi se morali najprej vprašati. Slovenski narod je pred razkrojem, živimo v idiokraciji, nove generacije Slovencev so navadni idioti, že zato se naše oligarhije običajmo izogneju zastonj visokemu šolstvu in pošiljajo otroke na drag študij v tujino. Bolj se splača zdelati Trump univerzo kot pri nas izšolati za bednega vojaškega inženirja, strokovnjaka za gorsko živinorejo ali magistra ekonomske katastrofe.
    Trumpov študij traja samo par dni, če diplomirate in za tisti keš tudi boste, vam na koncu zavrtijo posnetek Trumpa, ki vam osebno čestita na uspehu in lahko začnete služiti milijone. Na njegovo akademijo niso vpisaji kakšni otroci pametnih bogatašev ampak razočarane gospodinje poznih srednjih let, ki v tistih par dni ekonomskega razodetja, vložijo vse svoje prihranke. Veliko znanje je tudi velika odgovornost, ne morete zmagati proti mašinam, vedno je nekdo boljši in je vložil še več časa v rutino, najprej je treba imeti odnos do realnega sveta in se naučiti spoštovanja do avtoritet ekonomsko industrijske prehranjevalne verige. Na kvizih smo zmagovali v komunizmu, ko je bilo treba samo znati na pamet vse letnice in sklepe Avnoja, za bolj napredne študije pa so se morali izkazati tudi v seštevanju in odštevanju ter razvrščanju dogodkov med kaj je bilo prej in kaj pozneje. Tudi za komunistično diplomo so predavanja trajala samo par dni, kar je bilo očitno dovolj, da so se zgradile vse tiste fabrike, bloki, šole, bolnice,… nenazadnje so nekateri zaslužili pravo mini cesarstvo in prejeli številna prestižna priznanja, celo v globalnem merilu, kot na primer oče od našega predsednika vlade.

  • avtohtoni neandartalec

    Nespametni računalniki so že začeli spreminjati svet, v matematiki so neprekosljivi, čeprav kljub mepredstavljivi računski moči, še vedno zatrokirajo takoj, ko morajo nekaj deliti z 0. Ampak v redu, spretni programerji znajo postaviti omejitve, da se morajo programi izogniti abominaciji in lahko mirno računajo brez takih anomalij. Itak gre danes bolj za približke kot neke točne, skrajno omejene in določene možnosti. Pri tem jim pomaga kar sama narava sestavnih delcev stvarstva, v našem velikem svetu so stvari kaotične, relativne in nepredvidljive, medtem ko so kvantni delci zkoraj absolutno stabilni in poznajo edino točno določene vrednosti, vsi elektroni so si recimo med seboj popolnoma identični, isti kot kkmjerkoli dugje v univerzumu. Kvantni komunizem je zelo zanimiva in perspektivna veda, ki omogoča manipulacijo predmetov na atomskem nivoju, to bo nekoč pomenilo recimo avtomobile, ki se bodo sami popravljali, drobcene napravice pa naj bi tudi skrbele za naše dobro telesno zdravje, ko se nam bodo mašile po celicah telesa in neprestano kvarile.
    Evropa nam obljublja vseprisoten in zastonj internet, ki nam bo na voljo še preden si bomo želeli, da bi ga uporabili, ker bo ugibal za katero od par zelo omejenih možnosti se bomo v naslednjem hipu odločili. Takšni prokekti zahtevajo ogromno računsko moč, gradi se tudi elektronska hemisfera, ki bo pokrila celo Evopo s signali in senzorji. Medtem ko bo Trump vdrjetno zidal klasični zid, iz opek, ki mu jih bodo zlagali Mehiški migranti, bo naš zid vseprisoten in se bo premikal skupaj z osebami, ki jih bo ograjeval, kar je neprimerno bolj napredno, učinkovito in tudi racionalno.
    Takšna matrica bo služila še drugim namenom, že zdaj imam na novih Windowsih občutek, da je na moji napravi naložen samo del operacijskega sistema, ostalo se nahaja nekje v elektronskih oblakih in ima več kontrole nad zmogljivostmi mojega računalnika kot jaz. Internet bo kmalu tako hiter, da niti približno ne bomo izrabili vseh zmogljivosti, procesorji bodo vgrajeni povsod, zakaj bi jih sploh izklapljali, vso to računsko moč bi lahko dali na razpolago velikim korporacijam in državi, ko je ne bi rabili, bi jim lahko naš računalnik pomagal simulirati kakšne zapletene in kompleksne probleme. Tako bo cel planet počasi začela obdajati nevidna elektronska kupola, v katero bo vse potopljeno in povezano, o taki utopiji je sanjal že naš Nikola Tesla, ko so ljudje prvič videli električno žarnico. In tiste prve žarnice neprekinjeno svetijo do danes, tako kvalitetno so izdelane, da enostavno ne pregorijo, medtem ko so nove natančno načrtovane, da jih moramo po določenih urah delovanja obvezno zamenjati oziroma kupiti nove, sicer ne bi imeli kaj proizvajati.

  • avtohtoni neandartalec

    Slovenci smo majhna dežela, čeprav zgolj navidezno in praktično, ne pa tudi geometrično, če upoštevamo celotno površino izredno nagubanih gora, če rjuho zmečkamo v kepo, zgleda seveda precej manjša kot če jo raztegnemo.
    Rad bi opisal še en primer kako si lahko pomagamo z znajem, ki ni nujno vojaško imperialistične narave. Namesto Velike Slovenije, bi lahko ustvarili veliko Slovenij.
    Po naših rovtah je nastala nova oblika govedi, na lastne oči sem videl krave, ki lezejo v breg, vmes dolgo počivajo na prvi ravni polički, dokler ne zlezejo do vrha, kjer je pommnavadi ograda in pas ravnine. Tam posmukajo travo, se razgledajo in polzijo nazaj dol. Ne vse, nekatere samo zlezejo na vrh, se zabuljijo v neko šavje, odpočijejo in odtacajo nazaj v dolino prežvekovat izgubljene kalorije. Me razumem, zakaj jim pastirji to dovolijo, krave bi se morale rediti, ne hujšati in uživati v razgledu.
    Proizvedejo pa ta goveda ogromno ščavnice, ki bi jo lahko Slovenci spremenili v raketno gnojilo in umetni gnoj, s katerim bi na luni ustvarili rodovitno puščavo. Lahko bi ustvarili novo Slovenijo najprej na Antarktiki, ki je sicer mednarodno nevtraljo ozemlje, vendar tam zasebne korporacije že urijo posadke za kolonije na Marsu in gradijo cela industrijska mesteca. Ščavnica bi lahko poganjala ladje in letala, s katerimi bi Slovenci začeli graditi svoj vesoljski center, lahko bi jim rekli, da se pripravljamo za kolonizacijo Venere in si tako skrivaj zgradili parcele na južnem polu. Antarktika je ogromen kontinent, velik kot Avstralija, pod več kilometri leda in snega, so včasih bohotili bujni pragozdovi, mogoče se bo nekoč stopila vsa voda in bo spet zacvetela.
    Na luni bodo nastale tri vrste kolonij, svetla stran je vedno obrnjena proti Zemlji, temna pa vstran od nje, v vmesnem pasu pa bodo lahko mesečani gledali kako Zemlja poplesuje po horizontu. Te tri lunarne civilizacije se bodo ločile med sabo že zaradi lege, medtem ko nam bo svetla stran neprestajo na očeh, za temno stran nihče ne bo vedel kaj tam delajo, informacije in promet pa bodo tekle skozi raso na mejah obeh horizontov, zato sklepam, da bo tista lega najbolj prometna in dolgoročno perspektivna.
    Pogruntati moramo samo kako spremeniti govejo ščavnico v koristno kemično substanco in kolonizacija mesečne Slovenije bi se lahko začela, potem nam tudi ne bi bilo treba kupovati Goli otok od Hrvatov.
    Znanje je moč, če sta močni volja in upanje, tako ramišljajo narodi z vizijo, medtem ko okupator pri nas še vedno izganja zavedne Slovence in domoljube iz njihovih domov, da bi nas razselil po svetu, v upanju, da hi se kje dovolj namnožile neke Slovenske skupnosti, ki bi nekoč lahko vzpostavile neko kulturno in ekonomsko neodvisnost. Uvažamo pa reke Hrvatov, bosancev in Albancev, za katere smo samo gostitelj in prehodna postaja v razvite dele Evrope, mogoče se Albancem taka nacionalna strategija obnese, nam se zagotovo ne, ampak ne odnehajo. Če je znanje moč, nas je skoraj pogubilo, zgleda onstaja več zvrsti in nivojev znanja, mi pa se iz nekih razlogov običajno odločimo za najslabše, vendar je to tudi tisto, ki se najbolje in na veliko prodaja. Povejmo po resnici, naše poceni birokrate rine v Evropsko birokracijo Nemčija, ki je tudi naš praktično edini poslovni partner, verjetno ne zato ker smo tako pametni ampak ker imajo z nami dolgoročne načrte, enkrat se bimo morali odločiti med pravim znanjem in posvečenim ciljem, kako narediti to deželo spet Nemško.

  • Pevec

    Žal nič ne pomaga znanje, če te povozi doktor s šenkanim vrtcem, osnovno šolo, gimnazijo, fakulteto, magisterijem in seveda doktoratom!!

  • odzunaj

    Prvi klin je zdrava pamet – svobodno , logično razmišljanje z odprtim srcem. Vse ostalo steče samo, pri učitelju in pri učencu, v danem času in danem okolju . Naravnega zakona se ne da preslepiti, vsak poskus prinaša neželene posledice.

    • Nata

      Drži……., a vendar zdravo pamet in logično razmišljanje lahko zelo omejijo trapasti zakoni in tisti , ki se jih držijo kot pijanec plota.

  • Nata

    Gospa ima veliko pojma ! In , škoda , da nima moči kaj spremeniti.
    Ena lastovka ……………v tej naši globoko zamrznjeni pomladi ??

  • Iza Demos

    Upam, da bo gospa podobno razmišljala in tudi kaj od tega udejanila, ko bo zopet npr. postala generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport RS, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Ko zmaga desnica predlagam, da postane ministrica in uvede popolnoma brezplačno osnovno šolo (od copat preko kosila do varstva do npr. 14 ure) kjer bodo otroci vse naredili v šoli in nič nosili domov.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!