Znanje je moč: Temelj znanosti je radovednost

Mojca Škrinjar (foto: STA).

Gledam družino pri sosednji mizi v  gostilni. Očka v prepoznavni športni opremi, mamica v praktičnih kolesarskih oblačilih, svetlolasa modrooka punčka, verjetno na pragu šole, in majhen fantič, ki je komaj shodil. Očka poišče primeren otroški stol zanj in ga posadi vanj ter varno pripne. Poda mu nekaj majhnih krekerjev v posodici, iz katere jih fantek jemlje in grizlja ves čas, medtem ko si drugi režejo pico. Ozre se naokrog, srečava se s pogledi. Modri jezeri globine, o kateri se sprašujem, ali je to pogled brezčasne modrosti vsega, se nato zaiskrita, ko mi fantek vrne nasmeh. Veselje, ker je še nekdo ob njem, ki ga lahko preučuje. Nasmeh se spremeni v smeh, ko pogleda mojega moža, ki mu pomežikne in  pomiga s košatimi obrvmi. Ne vem, mogoče se mu zdi samo smešno ali pa sta se srečali samo očiščeni misli veselja nad življenjem. Fantek sprejme stekleničko s pijačo, ki mu jo poda očka, napravi nekaj požirkov, jo odloži na mizo ter si začne skrbno ogledovati prostor, kolikor mu gibanje v  stolčku dovoli.

Nihče ne nauči tako majhnega otroka, da si je dobro ogledati prostor, v katerem je, ga raziskati do zadnjega kotička. Je kaj koristnega v tem? Najbrž daljno nezavedno pove, da je preživetje odvisno od tega, ali je človekova bližnja okolica varna. Toda po prvem ogledu sledi še natančnejše raziskovanje,  je še kaj koristnega v okolici za preživetje? Vse pride prav, orodje, hrana, material za gradnjo … Neznani predmeti? Raziskati! Čemu služijo, kako to, da so taki, kot so?

Te dni povsem brezzobi prvi sindikalist tava okrog, potem ko je izgubil smisel in ost po odstopu predsednika vlade in se še zameril svoji volilni bazi, zdaj nima proti komu rjoveti po trgih in ulicah. Nato se loti političnih strank z vprašanji, koliko denarja bodo namenile izobraževanju in znanosti, če zmagajo in sestavijo vlado. Kdaj bodo namenile cel odstotek bruto domačega proizvoda za znanost, skoraj še enkrat več, kot ji namenja sedanji proračun? Vprašanja so nekoliko nespodobna in mejijo na izsiljevanje. Kako naj stranke zunaj sedanje vlade razen načelnih namer povedo točne številke, če nimajo vpogleda v trenutno porabo države, še zlasti ob desetinah vloženih zakonov koalicije in levice v parlamentu, ki naj bi obremenili državo s skoraj polovico vrednosti trenutnega proračuna?

Nedvomno mora država namenjati denar za znanost. Programi političnih strank namenjajo temu področju potrebno pozornost in zlasti poudarjajo povezavo med znanostjo in gospodarstvom, kar je seveda prav. To pomeni, da gospodarstvo financira znanost za točno ciljane projekte, ki izboljšajo gospodarske produkte, s tem okrepijo konkurenčnost in zavrtijo kapital po trgu, kar prinaša napredek, razvoj in stabilnost. Toda, ali gospodarstvo, in še zlasti majhno, kot je slovensko, vidi ves spekter priložnosti?

Fantek pri sosednji mizi poje še zadnji kreker, popije iz stekleničke, skrbno zloži cevko in zapre pokrov. Pameten! Nato se ponovno ozre okrog sebe, znova zasmeje, njegov pogled postane zaskrbljen, ko ugotovi, da ga pas v stolčku preveč utesnjuje. Počasi, ne da bi zmotil starša, ki končujeta s pico in namenjata pozornost punčki, ki ju očarljivo prepričuje s svojo zgodbico, se fantek začne obračati v stolčku, nekako prelisiči pas in se zavrti, tako da vidi cel prostor. Nova spoznanja! In nihče mu ni rekel, da je za njegovim hrbtom nekaj zanimivega. To je zraslo v njegovem praspominu.

Ciljno financiranje znanosti zagotovo daje učinke, zlasti kratko- in srednjeročne. Toda velika spoznanja tičijo v raziskovanju vsega, brez omejitev, razen tistega, kar nam narava in dosedanja tehnologija še ne omogočata. Znanost temelji na radovednosti, inovativnosti, veselju do življenja. Zato mora država financirati raziskovanja, ki jih gospodarstvo (še) ni pripravljeno financirati, in razumeti že starogrški odnos, ki je cenjen zgolj zaradi načina doseganja znanja – raziskovati, razmišljati, iznajti, se učiti kar tako, zgolj iz radovednosti. Preprosto zato, ker gospodarstvo, kljub svojemu kapitalu in nedvomno koncentraciji vrhunskih strokovnjakov, morda ravno zaradi svoje ciljne usmerjenosti ne vidi razsežnosti celega stvarstva, ki je dostopno umu človeštva. In, končno nekaj tudi zato, da so lahko zaposleni mladi raziskovalci, ki so tako lahko v pripravljenosti, ko znanstveni inštitut dobi konkretno naročilo iz gospodarstva. Ne da nam zbežijo, denimo, v Nemčijo, kjer je gospodarstvo tako razvito in bogato, da si lahko privošči financirati tudi temeljne raziskave.

Država mora tudi ustvarjati pogoje za to, da bodo vsi ljudje lahko razmišljali inovativno, ohranili otroško radovednost in razmišljali na znanstven način. To pa lahko stori ne le ob dobrem, ampak le ob odličnem izobraževalnem sistemu. Ta pa je po mojem mnenju danes v Sloveniji še zelo daleč od tega. Inovativno razmišljanje nadomešča gora predpisov, interese pa vodi predvsem sindikalistično razmišljanje. Rezultati v mednarodnih raziskavah znanja dajejo našim šolarjem solidna mesta, zdaleč pa ne odlična, naše univerze pa niso niti v družbi prvih sto na svetu.

Temelj je v družbeni naravnanosti, ki podpira radovednost in raziskovanje vsakega človeka, od rojstva dalje. Le tako bomo presegli majhnost svojega gospodarstva, ki je predvsem odvisno od drugih, večjih gospodarstev, in se povzpeli na vrh. Korenita reforma šolstva, izdatno financiranje temeljnih raziskav v vrhunskih znanstvenih inštitutih, spodbuda podjetjem, ki imajo uspešne raziskovalne enote ali uporabljajo storitve znanstvenih inštitutov, bodo osnova za spremembe in napredek za dobro življenje in srečno družbo. To pa bomo med drugim dosegli tudi tako, da bo vodilno vlogo v našem izobraževalnem sistemu imela stroka, da bodo vodilna mesta zasedali odlični strokovnjaki in da bo vodil resor za izobraževanje pristojni minister, ki se ne bo podrejal sindikatom.

Mlada družina pri sosednji mizi konča svoj obed, očka odstrani pas na fantkovemu stolu, ga napravi, deklica se sama obleče. Očka, lažje bi mu  ga bilo odnesti, drži obe fantkovi roki, mu pomaga, da sam hodi, ve, da je treba mlademu umu pomagati, da razvije svojo radovednost v celoti. Po poti iz gostinske sobe fantek pregleda še preostalo okolico. Za njimi ostane steklenička na mizi. Očka se vrne ponjo in se nama nasmehne in ponovno pozdravi. Očaran spomin na fantka in njegovo radovednost me spremlja še ves večer.

Mojca Škrinjar

  • caci

    ALi ni bila ta MOjca državna sekretarka na izobraževanju. Kaj pa je nredila,razen ,da je prejemala velikansko plačo, sedaj pa še kritizira

    • Franc Šink

      Da tudi tu je problem.

  • Božobožo

    Še ena ki v življenju ni nič poštenega delala ampak samo zajedala davkoplačevalce v javnem sektorju.

  • Franc Šink

    Ne vem točno, ampak ta ženska non stop nekaj blebeta vsaj meni se tako zdi.Naj pusti to družino lepo pri miru.Njenih črtic oziroma plagiatov sem že davno sit.

    • Soave

      Kozel !!??
      Pa ne beri.
      In ti napiši kaj ” tehtnega “!

      • Franc Šink

        Imam naziv Podivjan kozelj in to diplomirani.

        • Soave

          Se opravičujem za čivk.
          Od tebe bi pričakovala boljšo razlago.

          • Franc Šink

            He he.

  • Primoz Papez

    A Mojca ne pozna bontona da se ne buli kaj delajo za sosednjo mizo v gostilni..

  • DJURO SUMAR

    Temelj znanosti je radovednost. Res je, ampak ne tako, da te zanima kaj pišejo v 2000 let stari knjigi in bi radi družbo organizirali po normah izpred 2000 let. Svet se vrti naprej, ne nazaj.

    • Zgornji

      Tebi itak ni Nič jasno kaj tam notri piše .

      • DJURO SUMAR

        Sploh me ne zanima kaj tam piše, mnogo rajši sem kot otrok bral Grimove pravljice, ko sem odrastel, pa sem rajši vzel v roke sodobno literaturo.

        • Zgornji

          Ja, saj , nevednim in zlobnim je vseeno kaj brerjo , ker ne ločijo duhovne hrane, tako kot tudi svinje ne ločijo draguljev od korenin katere iščejo v blatu in rijejo cele dneve po zemlji …

          • DJURO SUMAR

            Torej, kdor ne verjame pravljicam v Svetem pismu je neveden in zloben. Kako preprosto vidite življenje verniki.

          • Zgornji

            Ni tako enostavno kot si ti domišljaš v svoji nevednosti , Kajti , Potrebno je tudi Razumeti , Ne samo Verjeti !!! ! !!!

          • DJURO SUMAR

            In prav to je razlika med nama, da jaz razumem, ti pa verjameš.

          • Zgornji

            Izgleda da žal Ne razumeš oziroma Ne veš , da moraš Najprej Verjeti , in Šele Nato Razumeti .

          • DJURO SUMAR

            Seveda verjamem, da ni ne Boga, ne hudiča, ne nebes, ne pekla, zato pa sem ateist in razumem dogajanja na našem planetu in v vesolju. Toliko, kolikor nam je pač do danes znanega.
            Ti bedak pa pač verjameš vsemu, kar je napisano v 2000 let starih bukvah. Tudi Bog ti ne more pomagati.

          • Zgornji

            Ja, in kot vidim, ti je žal Premalo znanega , kajti tudi v 2000 let stari bukli Mariskaj Ne piše !!!

        • Soave

          Škoda. Kajti tudi če Sveto pismo jemlješ kot pravljično branje, ti ne bi prav nič škodilo. Je kar poučno. . . . .
          In kdo piše to sodobno literaturo ? Znanstveniki, ki so se do sedaj že neštetokrat zmotili.

          • DJURO SUMAR

            Nekaterim je branje Svetega pisma škodilo, zase sem prepričan, da mi nebi prav nič koristilo. Imam doma izvod stare in nove zaveze izdan v Ljubljani leta 1987. Sem ga za pokušino malo prebiral pa nisem našel ničesar poučnega.
            Znanstveniki postavljajo teorije, to teorijo pa morajo dokazati, takrat je odkritje potrjeno. Torej pomote ne more biti, saj teorija je samo teorija.
            Praviš, da so se neštetokrat zmotili, kaj pa misliš o Svetem pismu, tam ni nobene pomote? Kaj pa, če je celo Sveto pismo pomota?
            Mene osebno moti le to, da je knjiga stara, recimo 2000 let in izhaja iz življenja kakršno so živeli takrat in se je do danes spremenilo milijone procentov. Prepričan pa sem, da veš, da to ni BOŽJA knjiga, saj so jo napisali ljudje.

          • Soave

            Potem pa le prebiraj ” ta prave pravljice “. . . . . .
            Seveda so jo pisali ljudje. Kdo pa trdi drugače ? Tudi druge knjige so napisane, pa vseeno bolj verjamemo, ali ne ? Čudno.
            O pomotah ne moremo soditi. Še o takih ne, ki so se zgodile desetletje nazaj.
            In v človeškem značaju – kar v glavnem opisuje Sveto pismo – se ni toliko spremenilo. Sploh ne. Spremenilo se je okolje in pripomočki, značaj človeka pa nikakor ne.

          • DJURO SUMAR

            Tudi značaj človeka se je spremenil, zlasti tam, kjer prevladuje sekularnost. Muslimani so v tem pogledu zaostali za zahodom predvsem zato, ker tam države vodijo verski voditelji
            Če sem te pravilno razumel, priznavaš, da so možne pomote tudi v Svetem pismu

  • Zgornji

    Ja, vendar pa je Pretirana radovednost tudi Škodljiva !!! ! !!!

    • Cucurbita Pepo

      Škodljiva za naravo

      • Zgornji

        Ja, za naravo duše.

  • Grenze

    Vam vsem , ki ste komentirali ta članek povem , da ste navadni bučki s praznimi glavami !

    • Cucurbita Pepo

      Hvala. Buče so zakon

  • Endri Susilo

    Tole je pa zelo dober komentar. Čestitke. Vsaj nekomu je jasno, kako naprej.

    • Soave

      Kateri komentar ??
      Mislil si seveda na članek ?

  • Soave

    + + + + + +
    Meni je pa všeč.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!