Znanje je moč: Učitelji nimajo najslabših plač v Evropi, je pa njihov poklic močno razvrednoten

Mojca Škrinjar (foto: STA).

Pretekli teden smo bili priča dvajsettisočglavi veličastni množici na ulicah Ljubljane. Če izvzamemo novoletno noč z ognjemetom in kuhanim vinom, se težko zbere toliko ljudi na kupu. Le da je bila tokratna množica jezna in namesto ognjemeta smo videli in slišali besno rjovenje prvega sindikalista v državi. “Plače so premajhne, učitelji zahtevajo povišanje, in sicer je to čisto upravičeno, saj se je povišala gospodarska rast,” je odkričal. V nagovorih so se mu pridružili še politiki, tudi takšni, ki lahko odločajo o državnem proračunu. To je sicer čudno, saj bi lahko odločili kar na svojem delovnem mestu, zakaj jim je bilo treba iti v ta mraz in sneg, da povedo, da se strinjajo s stavko? Na koncu je minister, ki vodi pogajanja o plačah, brž ko se je vrnil iz službene poti na drugem koncu sveta (nekaterim se je sicer zdelo, da je bil to politični turizem), jezen odstopil kot pogajalec. V časnikih pa smo lahko tudi brali, da so bili učitelji zlorabljeni.

Nedvomno naši učitelji nimajo najslabših plač v Evropi. Zlasti, ko se uveljavijo in napredujejo v plačne razrede in nazive. Res pa je tudi, da jih v sosednji Avstriji zelo presegajo tako učitelji kot ravnatelji. Bruto letna plača učitelja v srednji šoli v Avstriji je približno 70 tisoč evrov, v Sloveniji pa 39 tisoč evrov, vsaj tako kažejo podatki OECD. Skupaj z Avstrijci izhajamo iz istega kulturnega okolja, so naši sosedje in dostikrat turistično ali poslovno zaidemo tja. Ugotovimo, da so cene življenjskih dobrin in storitev primerljive in nerazumljivo se zdi, zakaj po sedemindvajsetih letih samostojne države in mnogoterih odrekanjih ne dosegamo vsaj približno dve tretjini njihove plače. Tudi Avstrijci so šli skozi krizo 2008 – 2015. Pametnih razlogov, razen tega, da smo imeli leta 1991 bistveno nižje izhodišče kot Avstrijci, ni. Toda zaostanek je prevelik, sodijo učitelji in v tem delu se jim približujemo.

Ob pogledu na slovenski proračun, to je blagajna, iz katere se plačujejo plače v šolstvu, javnem zdravstvu, policistom, vojakom in drugim, je vsakemu odraslemu človeku jasno, da ima ta blagajna omejeno velikost, in da se vanjo zaradi evra ne more dati dodatnih lažnih inflacijskih bankovcev in začasno ustvariti utvare večjih plač, s katerimi si lahko privoščite danes več kot včeraj, jutri pa že ne več. Druga možnost je dvig davka na dodano vrednost in dodatna obdavčitev plač, med drugim tudi učiteljem, ki bodo zato dobrine in storitve plačevali več in za to porabili tisto razliko, ki so jo pridelali z želenim povišanjem. Zato je edini odgovor, kako do višjih plač v šolstvu, večja uspešnost gospodarstva, ki  bo lahko prispevalo več denarja v blagajno. Dokler pa bomo morali plačevati pet milijardno sanacijo naših bank in dokler bomo plačevali stečaje nedotakljivih, ki so se zgodili in se bodo v sedanjih družbenih ter političnih okoliščinah kotili eden za drugim, pa dodatnega denarja ne bomo videli v blagajni. To preprosto gospodinjsko razlago bi v prvi vrsti morali obvladati vsi intelektualci, kar učitelji tudi so.

Problem je razvrednotenje poklica učitelja
Resnični problem učiteljstva, poleg nižjih plač, kot so pri sosedih, je seveda razvrednotenje instituta učitelj. Šola je družbeni podsistem, kjer  seveda veljajo zakoni, ki zadevajo vse državljane, velja pa tudi specifični red tega podsistema, no, vsaj nekoč je veljal. Če so bili odnosi do dela, učenja in medsebojni odnosi nekoč pogojeni z integriteto in avtoriteto učitelja, je bil s šolsko reformo v devetdesetih letih institut učitelja povsem porušen. Namesto okrepitve instituta učitelja z izbiro najboljših kandidatov za študij učiteljskih poklicev, namesto etičnega kodeksa, ki bi ga izdala učiteljska zbornica, smo dobili množico predpisov, ki kar kličejo po odvetnikih v sporih med šolo in starši. Vzgojni  načrt, instrument vzpostavljen leta 2007 v času Janševe vlade, ki je bil dober korak k vzpostavitvi notranjega reda šole, pa je izgubil svoj zagon v enaki meri, kot so ga kasnejše oblasti marginalizirale. Tako je šola postala bojišče stališč učiteljev, staršev in šolajočih, namesto, da bi postala njihovo stičišče. Žal mi je, da v  dvajsettisočglavi  množici v tistem rjovenju sredi prestolnice ni bilo nikogar, ki bi si upal ali mogel to stališče povedati na odru. Kajti, če desetkrat dvignete učiteljevo plačo, ne bo občutil, da je spoštovan v takšnem okolju, domov bo kljub eni najmanjših obremenitev z učnimi urami v Evropi prihajal utrujen in obremenjen …

Foto: iStock

Zato, da bi znova vzpostavili institut spoštovanega učitelja, je treba narediti najmanj štiri temeljne stvari: uvesti sprejemni izpit za kandidate za učiteljski poklic, ki izkaže kandidatovo motivacijo in stopnjo empatije zanj (maturitetne ocene pač ne povedo vsega o človeku), narediti učiteljsko zbornico, ki bo vzpostavila etični kodeks in postala strokovni sogovornik pristojnemu ministrstvu, narediti sistem, po katerem bodo najboljši učitelji lahko postali ravnatelji ter oklestiti učne načrte prevelike množice ciljev in standardov. Ni bojazni, da bo kakovost šole zaradi tega manjša, ta se lahko preverja s podatkom, koliko in kako se šola ukvarja z učencem, dijakom in študentom poleg storilnostnih podatkov, kot so rezultati  mature ali nacionalnega preverjanja znanja.

Res rabimo novo Belo knjigo o izobraževanju.

Mojca Škrinjar

  • soc

    Prvi pogoj – odprava Gabrove šole. Šola ne sme biti le prostor izobraževanja, kjer vzgoja duše in srca nima mesta. Dokler lahko podivjan psihopat pravih staršev dela v dveh šolah in vsem na očeh državni škandal brez posledic, naj šolniki ne pričakujejo spoštovanja in družbenega statusa, kakršnega so imeli pred stoletjem. Vzgojo nazaj v šole, pravice otrok morajo biti omejene s pravicami drugih otrok, pravicami učiteljev in civilizacijskimi normami, zato ne morejo biti absolutne !

    • karlina

      SE ŠE KAKO ZELO , ZELO STRINJAM

  • dob

    Poklic so si sami razvrednotili, s tem ko izvajajo kučanov partijski program namesto učenja.
    Zdaj hočejo boljše plačilo za izdajo lastnega naroda.
    Ljudje, ki so v službi diktature, so ničvredneži.

    • Cucurbita Pepo

      Nimate jasne slike kaj se dogaja v šolah.

      • nevtrino

        Hja, se tako težko vidi, kako brezglavo podpirajo svojega kučanovega zeta ??

        • Cucurbita Pepo

          Za razliko od vas osnovne šole nisem obiskoval v diktaturi.

    • karlina

      točno tako

  • Slovenka

    Ga. Mojca, dobro povedano. Sindikat se ne bori za razreševanje resničnih težav v šolstvu.

    • karlina

      ITAK , da ne-VSAK SINDIKAT SODELUJE Z VLADO IN SE BORI ZA SVOJ ŽEP !!!!!

  • dež

    Trditev, da so učitelji intelektualci, je pa zelo diskutabilna. Nekateri že, a med nedavno stavkajočimi ni bilo videti nobenega. Sicer ob dejstvu, kako prozorno je bilo vse skupaj, ko so bili glavni govorniki iz strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, ne bi stavkali.

    • karlina

      Tudi sama sem bila zgrožena, ko sem videla, kako so se večina iz med njim obnašali, pa bi MORALI BITI ZGLED OTROKOM , ni čudno po eni strani, da jih otroci-šolarji in dijaki nič več ne spoštujejo.

      • Marjan Ledinek

        kje pa so učitelji ko je plaz in poplave če je vsem za vzgled in ima dodatke za pripravljenost

  • samotoje

    Učitelji, sodniki, zdravniki in še kdo bi morali biti najboljše, kar družba premore. Pa niso- več. Plače ne bodo nikomur dale avtoritete in mu prislužile spoštovanja v družbi.

  • PIA PlA

    Študent naj bo (Fran Saleški Finžgar) so rekli včasih.
    Vendar so dodali: “Če ne bo za drugega, bo pa učitelj.”

    Če je kdo želel varno službo brez nadzora z dolgimi počitnicami in brez mukotrpnega učenja, je pač postal učitelj. Tako so postali učitelji tudi ljudje brez avtoritete, brez empatije, brez potrebnega intelektualnega znanja in brez osnovnega znanja poučevanja. Učili so pač tako, kot so njih nekoč učili njihovi učitelji. Za učitelje starega kova velja, da bolj so bili strogi, večje pedagoško znanje kot so imeli, bolj so jih njihovi učenci spoštovali, raje so drugi šli po njihovih stopinjah. Vendar otroci niso naivni. Imajo pa tudi nekaj, kar so odrasli izgubili; primarno intuicijo, vedo kdo je dober in kdo se takega samo dela. Zato takoj začutijo kateri učitelj je dober in kateri se samo dela, da je učitelj. In ti zadnji so učiteljski poklic skupaj s politiko in kvazi stroko na raznih ministrstvih, zavodih, fakultetah, … s svojimi ponorelimi učnimi načrti, odvzemom vzgoje iz šole, itd. popolnoma razvrednotili. Postali so, kot pravi Kučan: “Vojaki revolucije.”

    Sistem noče izobraženih učiteljev, le slepe sledilce in poslušne vojake.

    Naše šole so ustvarjene za štancanje povprečnega vojaka revolucije, ki bo tiho ubogal in storil, kar mu ukažejo; ki ne bo razmišljal s svojo glavo, temveč bo ukaze sprejemal brezpogojno brez razmisleka; ki bo sovražno nastrojen do drugače mislečih zlasti cerkve; ki se ne bo spraševal, kakšni so ljudje, ki ga vodijo; ki se ne bo vprašal ali resnično delajo voditelji v njegovo dobro; ki ne bo razmišljal zakaj tako in ne drugače, temveč bo zadovoljen z razlago, da smo pač vedno delali tako in tudi vedno bomo. Naše šole ne ustvarjajo samo hlapcev, temveč prave vojake rdeče revolucije. Zadnji dogodki vam to lahko samo še potrdijo. Učitelji niso šli na ceste zaradi premajhne plače, temveč zato, ker so jim tako ukazali.

    Sama nočem, da bi taki ljudje učili moje otroke. Raje jih učim sama doma. Poglejte si video na priloženem linku in videli boste, kaj vse dela učitelj preden sploh začne učiti.

    https://amp.businessinsider.com/nea-president-on-what-teachers-do-all-day-2015-11

    • Tajnica

      Kaj ko bi se najprej posvetila problemom, ki spadajo pod tvojo pristojnost???

    • Pravica

      Ti se boš morala o strpnosti še veliko naučiti, ker si nestrpna in živčna boš za to tudi še odgovarjala pristojnim!

    • Get Smart

      Dober prispevek, ker gre za resničen prikaz stanja; raze tist Finžgarjeve blabla …

      V nadaljevanju sicer pojasniš, da gre za VOJAKE REVOLUCIJE, toda to DEJSTVO moraš izpostaviti namest Finžgarja, lahko pa tudi s Finžgarjem, saj gre za isto stvar =
      pr Finžgarju ne gre za učitelje, ampak za VOJAKE REVOLUCIJE.

      Kot pri WATCHDOGIH ne gre za novinarje, ampak za družbenopolitične delavce= VOJAKE REVOLUCIJE.

      Učitl je tisti, ki uči. Kaj? To je klučno vprašajne.
      Kaj?
      Niso vsi isti nje.

      Tistemu, ki uči RESNICO, PRAVICO, SVOBODO … lahko posplošeno rečemo učitl,
      tisti,
      ki pa uči nastavljanje dupeta MURGL JUGOKOMUNISTIČNI GAZDI, mahanje z repkom gazdi
      in kar je še iz KOMINTERNISTIČNEGA agitprop arsenala, mu ne moremo reči kar učitl,
      ampak vsaj MURGL JUGOKOMUNISTIČNI / KOMINTERNISTIČNI učitaLJ nje
      oz., kot jim pravi tovariš MILAN KUćAN, VOJAK REVOLUCIJE nje.

      Če posplošujemo, delamo točn tist, kar predvideva AGITPROP: “Deli in vladaj.”

      Ljudje se pričkajo okol plač sestr in učitlnov kr poprek, namest da bi pogledali,
      KDO JIH DEJANSKO ROPA = MURGL KOMUNISTIČNA JUGOSLAVIJA.

      Pamet v glavo.

  • Tanja Bor

    Poklic je razvrednoten zaradi učiteljev.

    • karlina

      TOČNO-tistih, ki so še vedno v komunizmu in ne želijo oditi v penzijo, to je dejstvo.

      • samotoje

        To je samo ena od težav, ki jih je sicer veliko. Naj omenim le nekatere: feminizacija poklica, nekvaliteten študij, prilagojen nekvalitetnim študentom, stroka je v rokah nekompetentnih “strokovnjakov”, prisotna je težnja po ugajanju in posledično je veliko uklanjanja politiki. In še kar nekaj težav vidim. Na prvem mestu pa gre za priden, ubogljiv, upogljiv in premalo razgledan kader. Ni čudno, da Štrukelj tako dolgo in z lahkoto manipulira s svojimi podaniki.

  • karlina

    No, glede na zgornje podatke, približno 2.000 evro netto plače, ni ravno malo, glede na gospodarstvo, kjer tudi inženirji in ljudje z visoko izobrazbo niti slučajno nimajo tako visoke plače, največ tam okoli 1.500 evrov.

  • Novakec1

    V suženjsko lastniškem redu so vsi poklici razvrednoteni.

    • nevtrino

      Ja, pač imamo delovno taborišče z 8.mestno taboriščno (davčno) številko. Tudi novorojeni otrok dobi najprej to številko, hehehe …

  • nevtrino

    Ni samo poklic učitelja močno in grozno razvrednoten …

  • IvoC

    Plača je mogoče res eden od dejavnikov za vrednotenje poklica, a ker (menda) dobivata dve tretjini Slovencev podpovprečno plačo, sta po tej logiki razvrednoteni dve tretjini Slovencev.

    Pa ni tako. Učitelja so V RAZREDU “naprednjaki” popolnoma razvrednotili (in “sinčki” počno z njim, kar se jim zljubi); nobena plača mu ne bo pomagala, prej nasprotno. Upam, da razumete, o čem pišem!

    LP

  • Kralj

    Plače so fejst visoke. Pišite kakšne so plače v ex yu -hrvaški, srbiji, bosni a ne Avstriji. Ali vzamite sosede (ITA+AVS+MAĐ+HRV) / 4 in boste videli da so fejst visoke. In mi nismo in nikoli nebumo razviti kot avstrija. In standard avstrije si lahko privošči takšne plače, ker tudi navaden delavec ima 2x slovensko povprečno plačo

    • Marjan Ledinek

      navaden delavec ima 3 kratno za isto število ur

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!