Znanje je moč – Zakaj je potrebna reforma izobraževanja (2. del)

Foto: STA

Združene države Amerike so bile vselej zanimiva tema našega časopisja, ki je bilo in še vedno je  večinoma zelo ideološko strnjeno. Spominjam se silovitih napadov na predsedniškega kandidata Reagana, ki se je potem izkazal za odličnega predsednika, vse pa je zelo podobno do joka besni medijski sceni danes, ko je tam zmagal Trump. Spominjam se namigov in vztrajnih govoric  v Jugi o tem, kako so Američani butasti in se še tega v šoli ne naučijo, kje v Evropi, če sploh, je ta izjemno pomembna država.

No, če kaj drži, je dejstvo, da Juga nikoli ni bila tako zelo pomembna država in da so Američani zelo solidni v znanju. To seveda dokazujejo preštevilne študije OECD, pa uvrstitve njihovih univerz na vrh svetovnih lestvic. Te dni sem spoznala delček vzroka, zakaj je tako. Tam se na univerzah in v podpornih okoljih izjemno skrbno in strokovno ukvarjajo s študenti, jim pomagajo in jih spodbujajo. Pri nas bi tak pristop pomenil pravo reformo. Slovenija je namreč danes na vseh ravneh izobraževanja ujeta v vrhunec nekega dekadentnega obdobja, ki vsaj v nekaterih delih izobraževanja zahteva reformo sistema.

Slavko Gaber – začetek kolapsa
Začetek kolapsa je bilo zagotovo ministrovanje Slavka Gabra z ozadjem vseh “strokovnjakov”, ki so v slovenski izobraževalni sistem vnesli vse nesmisle. Ne vem, kaj je bil vzrok za grobe in nestrokovne posege v slovensko izobraževanje, morda želja po samopromociji, morda zgolj zaslužek s pisanjem gor-konceptov in strahotno dragih belih knjig. Kljub dostojnemu odstotku BDP, ki je namenjen v proračunu za izobraževanje, kljub bogatemu podpornemu sistemu pravic in subvencij za šolajoče, se Slovenija vendarle najde nekje na povprečju na mednarodni lestvici bralne in matematične pismenosti ter uspešnosti univerz, edino stopnja brezposelnosti med mladimi je višja od povprečja držav OECD.

Na področje šolstva so vnesli trdorokce, sindikaliste in zaslužkarje
Sprega med SD, trdo ideološko levico, in nekdanjo LDS, posnemovalko kolaža vseh mogočih liberalnih vzorcev, paralitični volilni sistem sta na polje urejanja izobraževanja nanesla trdorokce, sindikaliste in zaslužkarje.

Trdorokci so poskrbeli, da je naš sistem predšolske vzgoje drag in tog, neprilagojen mladim družinam. Veste, da je vsak dan zaradi bolezni odsotna najmanj četrtina otrok v vrtcu in da zaradi tega ni nič manj vzgojiteljev in pomočnikov na oddelkih? Da vzgojiteljice, namesto da bi bile več časa z otroki kot pomočnice, saj imajo višjo izobrazbo, raje doma pišejo priprave? Da obstaja nesluten odpor do uvedbe tujega jezika ( seveda na ravni igre) v vrtec? Da morajo starši, od katerih delodajalci v gospodarstvu zahtevajo učinkovitost in s tem podaljšujejo čas njihove prisotnosti na delu, posebej plačevati vsako podaljšanje otrokovega bivanja preko 17. ure? Kaj pa če bi vzgojiteljice namesto pisanja priprav doma raje podaljšale svoje delo z otroki v vrtcu? Sindikalisti bodo vzgojiteljice prepričali, da jim daljše bivanje z otroki škodi.

Liberalci so poskrbeli, da so bili vsi zadovoljni. Zato so nekateri strokovnjaki dobili v urejanje prvo triado osnovne šole, drugi pa zadnjo triado. Tisto vmes so pa malo prilagodili enim, malo drugim. Vsekakor pa so si rešitve teh obdobij in celo znotraj obdobij skrajno nasprotovale. Nenadno povsem zmehčan in “povrtičkan” začetek šolanja s skandinavskimi kulturnimi elementi, tujimi slovenski tradiciji – tikanje učiteljic, odsotnost ocenjevanja, bralno opismenjevanje, raztegnjeno na tri leta, so kombinirali s tradicionalno industrijsko zasnovo razreda in strogim predpisovanjem standardov znanja, ki so, mimogrede, nesmiselni – bolje bi bilo predpisati standarde poučevanja.

Nivojski pouk je do skrajnosti škodljiv za vse otroke
Drugi strokovnjaki so dobili v dar tretjo triado, kjer so nekritično prevedli visoko storilnostni britanski model poučevanja, ki se mu celo angleški učitelji upirajo, ki je sicer zredčil angleške vsakoletne končne izpite le na šesti in deveti razred. Kako visoko “strokoven” je bil ta model, kaže enostaven prepis modela, kjer so se celo termini slovenskih nacionalnih preizkusov znanja ujemali z angleškimi izpitnimi roki v šoli. “Strokovnost” modela kaže tudi uničujoča Unescova analiza nivojskega pouka, bleščečega simbola devetletke, kjer otroke delijo pri pouku glede na zmožnosti, ki je pokazala, da je tak nivojski pouk do skrajnosti škodljiv prav za vse otroke. Silni strokovnjaki so se takrat potuhnili in se do danes niso opravičili za škodo, ki so jo povzročali generacijam.

Trdorokci so poskrbeli za to, da se je v učbenikih na čim manjšem številu zadnjih listov zadnjega letnika osnovne ali srednje šole napisalo najnujnejše o slovenski osamosvojitvi. Ustrahovani učitelji pa sledijo demagogiji diktata učbenikov in lepo, počasi pridejo do junija in zadnjih listov učbenika, ko se že nikomur nič več ne ljubi misliti, kaj šele učiti.

Danes nekateri mladi starši hitro najdejo odvetnika, če se jim zdi, da kakšen cilj v učnem načrtu ni bil izpolnjen v celoti, da kakšen standard ni bil dosežen, zato se učitelji bojijo arbitrarno in strokovno oceniti učenčev ali dijakov spis, saj so takšna merila lahko hitro predmet odvetniške presoje. Tako danes učitelji mnogokrat raje posežejo po bebavih nalogah iz delovnih zvezkov. Navodilu “obkroži, dopolni” težko nasprotuje še tak odvetnik. Odlična bralna pismenost je lahko posledica le veliko branja kakovostne literature in pisanja številnih spisov in esejev, ki jih mora nekdo ovrednotiti. Me prav zanima, kaj menijo visokošolski profesorji o bralni pismenosti njihovih brucev.

Esej ni koristen kot maturitetni element – razen za založnike in pisatelje
Liberalci so poskrbeli za uničenje enega letnika, saj je četrti letnik namenjen zgolj storilnostnemu hitenju priprave na maturo. Enotna matura, ki je sicer dobrodošel pokazatelj primerjav med šolami, je z merjenjem dosežkov v eseju poskrbela za zadnji udarec vzpostavitvi žlahtne intelektualnosti v Sloveniji. Strokovno dodelan esej je sicer dober element poučevanja in nadaljnjega strokovnega študija, kot maturitetni element pa ne prav koristen. Razen za založnike in pisatelje izbrane knjige … Matura na področju književnosti bi morala dokazati, da so dijaki postali visoko razgledani intelektualci, duhovno dozoreli in kritično razmišljujoči. To pa je mogoče le, če je naslovljena njihova široka razgledanost v literaturi. Izbiro tematike na področju književnosti bi morali prepustiti strokovnjakom na šoli. Esej je lahko tudi vrhunska obrt, človek, ki duhovno zori zaradi branja literature, pa bi moral biti rezultat srednješolskega izobraževanja.

Posebno poglavje je danes delo z otroki s posebnimi potrebami, ki ga utemeljuje zakon, sprejet v času levičarskih vlad. Če bi bil sistem ustrezen, bi obravnave imele za posledico vsaj približno izenačenje rezultatov otrok v povprečju. Toda ni tako, zato se zdi, da je kup denarja vržen stran.

Vrhunec vsega pa je bilo uničenje učiteljeve avtoritete, ki je resda pred uvedbo gabrizma temeljila na terezijanskemu modelu, vendar je bila neprimerno boljša kot ameriška novotarija s permisivnostjo, ki je otrokom prinesla samo pravice, odgovornosti pa nikakršnih. Koncept učitelja kot okvira vrednot, strokovnosti, pravičnosti in empatije je zamenjala uradniška (“zupovska”) logika merjenja pravic in rezultatov.

Kljub trdo izborjenim popravkom gabrističnega koncepta v časih, ko je Slovenijo vodila stranka, ki danes stoji za interpelacijo, so v preostanku časa levičarji uspeli večinoma izbrisati dobre rešitve, učitelja, ki danes preživi od 40 delovnih ur tedensko od 15 do 16 ur z učenci in dijaki, pa predvsem prepričati, da je dobro, da so čim manj časa z njimi.

Zato danes nepopisno zmešana “štrikarija” na področju od vrtca do konca srednje šole zahteva temeljito reformo. Te pa ta ekipa žal ni ponudila. Kot bi se izgubila v nastavljenih zankah …

Mojca Škrinjar

  • AlojzZ

    Berem: “Zato danes nepopisno zmešana štrikarija na področju od vrtca do konca srednje šole zahteva temeljito reformo. Te pa ta ekipa žal ni ponudila. Kot bi se zgubila v nastavljenih zankah…”

    Ta misel temelji na predpostavki o željah ekipe po skupnem dobrem, kar se šolstva tiče. Trdim, da ekipa, ta izraz uporablja gospa Mojca, nima takih želja. Trdim, da je morala svojim gospodarjem ustvariti šolski sistem, ki vzgaja poslušne državljane in odlične potrošnike. In da je v tem tudi uspela.

    • Tanja Bor

      Ja, čim manj znanja je pravi recept za ohranjanje na oblasti.

  • marta

    Bo z novo reformo izobraževanja uveden tudi pouk domovinske vzgoje ?
    Tega opažam, da je pri naših mladih veliko premalo, ker je tudi njihovi starši niso bili deležni.

    • domovina mili dom

      Bo. Bo prepoved predavanj generalom in ostalim osvoboditeljem Slovenije po šolah. Predaval bo lahko samo kočar in ostali tovariši.

    • avtohtoni neandartalec

      Če bi pustili fašistom, da pumpajo otroke z nacizmom, potem bi bila večina otrok ves čas bolana.

  • Olga

    Odlična analiza stanja! Nujno je treba prevetriti kadrovsko zasedbo in programsko usmeritev šole! Le izobraženi in domoljubni učitelji ne bodo padali na “modne smernice” in družbene eksperimente v šolstvu, ki delajo škodo tako otrokom kot slovenski družbi!

  • tohuvabohu

    Ali je potrebna reforma šolstva in kakšna, sam ne vem. Verjamem gospe Mojci. Poudariti pa je treba, da nobena reforma ne bo odpravila največje hibe našega šolstva, namreč da po toliko letih od konca komunizma še vedno predstavlja utrdbo partizansko-rdeče ideologije, s katero hranijo in posiljujejo naše otroke. In skupaj z mediji ter javnim sektorjem preprečujejo nastop resnične demokracije.

    • avtohtoni neandartalec

      Gospa Škrinjarič ke izpostavila pomembno dejstvo, mi dejansko ne vemo kako smo se osamosvojili, fašisti lažejo otrok že v vrtcu ali drugače povedano, naša resnica je še večja neumnost kot mednarodna verzija, ki se jo učijo vsi ostali narodi na planetu. Poglej Angleško in Slovensko Wikipedijo, če mi ne verjameš, mi vzgajamo generacijo lobotomiziranih idiotov, ki lažejo sami sebi, samo mi trdimo določene stvari, Slovenec se ne more razumno pogovarjati s tujcem, lahko je samo osladno prijazen in hinavsko zadržan, da mu ni treba utemeljevati in braniti svojih zablod.
      Nismo edini, tudi Nemci otroke učijo, da je bila 2.sv samo še ena vojna, Atlantide sploh nočejo več omenjati, pa je bil ta okultni mit temelj nacistične doktrine.

      • tohuvabohu

        A ti spet o deževnikih?

    • Tanja Bor

      V šolah so že nekaj generacij v veliki večini izključno pravi kadri, zato so možnosti za spremembo zelo majhne.

  • soc

    Le nekaj o “ideološki strnjenosti našega časopisja”.

    Zaprepaden sem bil, ko sem bral uvodnik Silva Šurle v Reporterju pred volitvami v ZDA. Odločno proti Trumpu. Pa teme posvečene le-tem številko po Trumpovi zmagi, kjer sta podobni poziciji zavzela še dva člana ožje ekipe, eden sicer levičar (analog Nežmahu v Mladini), drugi pač ne. In intervju z ameriškim črncem, odločnim glasnikom frankfurtske šole levakov, ki je povedal o volitvah isto, kot bi (in so) profesorji FDV in režinski mediji. Naključno gospod predava kot gostujoči profesor na mariborski fakulteti, na področju, kjer ga je gotovo priporočila Vesna Vuk Godina. Ideološka sopotnica.

    Tudi meni dragi Reporter torej ne vidi vselej ven iz greznice slovenskega ideološkega novinarstva…

  • if

    Kurikul srednje strokovne šole pokaže, da je težišče vseh ur odločno preveč premaknjeno iz območja strokovnih predmetov v območje nestrokvnih.
    Razlog? Zmaga lobija nestrokovnih predmetov v boju za ure!
    To je nujno spremeniti, sicer srednja strokovna šola ne bo strokovna!

  • domovina mili dom

    Se sprašuje, kaj je bilo vse narobe za vnos v slovenski izobraževalni sistem. FDV komunistično kumrovška maloumna inteligenca za pohabljanje mladine.

  • avtohtoni neandartalec

    Ne bo držalo, Ameriški uspeh temelji na uvozu tujih študentov, čeprav jih je 300 milijonov in imajo zalo visok standard življenja, v povprečju, že njihovi srednješolci težko dohajajo naše osnovnošolce. Drugo je praksa, če si lahko vsak otrok kupi avto ali puško, je menda jasno, da imajo celo njihovi prikoličarji neprimerno boljše možnosti za eksperimentiranje kot naši dobro situirani malomeščani. V naših garažah se nabira kložuna, njihove so podobne solidnim obrtniškim delavnicam, kupi lahko vsak idiot, sam izdela in popravi lahko pa samo mojster, ki so mu orodja in materiali na voljo, svoje veščine pa lahko neposredno ponuja razgibanem trgu, že v rani mladosti.
    Američani delajo za podjetja in korporacije, ki ne zaposlujejo nepotistično in jim tudi ne obljubljajo stalne zaposlitve, ko se nabere denar, poiščejo kader in obrnejo kapital, naši doktorji znanosti, ki so doktorirali do 30.leta starosti, asistirajo pri velikih Evropskih projektih, ki so jih omogočile integracije nacionalnih akademij, plačani so iz proračuna Unije, ne iz zasebnih žepov, ki bi za njihovo bluženje in zlaganje bučnic v ravno vrsto, zahtevalo neke ekonomske koristi.
    Šola izobražuje, ne vzgaja, kdo si je spomnil te neumnosti, idealno bi bilo, če bi bil otrok čim manj v šoli in bi čim več znal, ne obratno. Za vzgojo skrbi skorumpirana in nepotističma družba, ki se ji morajo prilagajati že od rojstva, šole naredijo tako ali drugače, da jim lahko strici potem zrihtajo odogovorne in priviligirane službe, nrez diplome bi jih vlačili po medijih, realnega znanja in sposobnosti jim pa itak ni treba pokazati, če imajo pa za te stvari državna podjetja kadrovsko službi, da jim poišče čudake, ki dejansko nekaj znajo in razumejo, vendar se niso rodili pravim staršem, žal.

  • dare

    Če pogledamo natančno v preteklost bomo videli, da si je vsaka politična opcija predstavljala izobraevanje na svoj način. Če se vrnemo 25 let nazaj bomo videli, da so strmeli k izobraževanju, kjer bi nadzor prevzele stare garde in to za vsako ceno. Tako se je ciljalo v smer, da na delovnem mestu na ključnih položajih ne sme biti človek, k iima znanje in strokovnost ampak oseba, katera bo samo kimala in podpirala ozko skupino v vrhovih. To početje je pripeljalo do stanja, katerega imamo sedaj. Pisec članka lepo pove, da je največji krivec bil prav GABER, k oje začel z filozofijo, da rabimo ljudi, kateri bodo samo delali in nič mislili. Tako imamo POLICAJE z šnel kurzom, uradnike z tečaji, delavce z tečaji, katere organizirajo ljudje, k inimajo dovolj strokovne izobrazbe. Sam pa sem zasledil nekaj drugega. Namreč ko smo preverjali izobraževanje in način opravljanja obvezne prakse v tehnoloških porcesih smo ugotovili, da nihče noče sprejeti prirpavnika na izobraevanje, ker ima oziorma bodoči mentor nižjo izobrazbo, kot jo bo imel pripravnik. Pravilno se ugotavlja, da takšen način dela v preteklosti je povzročil pogrom na tem področju. Zato jaz osebno nebi kritiziral mladih, da so vse krivi ampak bi grajal napačno politiko v preteklosti, katera je zavozila sistem v celoti. Rešitev je samo ena in ta je, da se naredi ostre reze v šolstvu in podpre vse, kateri so pripravljeni svoje znanje nadgrajevati in razvijati. Sočasno pa podpre šole z obnovo učnih pripomočkov, kateri so povezani z gospodarstvom. Podpreti vse, k ibi vložili svoj čas v razvoj sodobnih tehnologij in bi njihovo znanje koristilo za gospdoarstvo in povečanje proizvodnje z razvijanjem izdelkov, ki so trenutno aktualni.

  • Pevec

    Žal so v šolah za povečanje izobrazbe preveč gledali skozi prste in imamo sedaj množico bedakov z diplomami, ki prevladujejo na tem področju!!!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!