Andraž Koželnik: “Dravska dolina ne ponuja tega, kar bi mladi potrebovali.”

Foto: e-koroska.si

Dravska dolina se tako kot preostali dve koroški dolini srečuje z nemalo izzivi na različnih področjih delovanja in razvoja. Neizkoriščeni so turistični potenciali, kot je neplovnost reke Drave, poleg tega je zaradi slabe prometne infrastrukture in nepovezanosti s preostalo Slovenijo dolina neprivlačna za nove potencialne investitorje in gospodarstvenike, mladi pa v dolini ne najdejo ustreznih in dostojno plačanih služb za svoje poklice. Ljudje iščejo službe izven doline in regije. Turizem marsikje v Sloveniji cveti, a ne na Koroškem. Za milijardne infrastrukturne projekte se sprejemajo posebni zakoni, a ne na Koroškem. Dolina ima perspektivo, pravi kandidat za poslanca Andraž Koželnik, a brez povezovanja občin in pomoči države ne bo šlo. Mladi magister zgodovine je svoje politično udejstvovanje pilil kot član in predsednik Slovenske demokratske mladine, deloval je tudi kot stažist Romane Tomc v evropskem parlamentu, v prostem času pa opravlja funkcijo predsednika športnega društva v Podvelki. Za portal e-Koroška Andraž Koželnik spregovori o turističnih, gospodarskih, zaposlitvenih in demografskih izzivih, s katerimi se srečuje dolina in s katerimi bi se morala tudi aktivno spopasti. Danes, ne jutri.

Nedavno ste na novinarski konferenci predstavili svoj program. Ena izmed pomembnih točk je razvoj turizma in povezovanje vseh občin v Dravski dolini. Nam lahko natančneje pojasnite, kako ste si zamislili turistični razvoj ob Dravi?
Že pred časom se je v dolini rodila ideja, da se vzpostavi nek turistično informacijski center, ki bi povezoval vse občine, a do realizacije ni prišlo. Trenutno ima vsaka občina svoj turistično informacijski center in delujejo vsak zase. Mislim, da bi se ti centri morali bolj povezovati, med sabo komunicirati in biti mobilni. V Dravski dolini se srečujemo s pomanjkanjem nočitvenih kapacitet. Če pride dvajset ali trideset turistov v našo občino, torej Podvelko, jih nimamo kje namestiti, edino možnost imajo v Radljah in v Dravogradu. Problem je tudi povezovanje turističnih zanimivosti doline. V samo enem ali dveh krajih je premalo atrakcij, da bi turist ostal dlje časa, zato je treba celotno dolino na nek način povezati.

Mislite, da bo Dravska kolesarska pot prispevala k razvoju turizma v dolini?
Kolesarska pot bo fenomenalna priložnost, ki jo moramo izkoristiti. Že danes se veliko tujcev, ki kolesarijo skozi dolino, ustavi na kakšni kavi, če bi imeli širšo turistično ponudbo, vključno s prenočišči, pa mogoče ne bi ostali samo na kavi. Povezovanje je nujno, če hočemo turizem dvigniti na višjo raven, a tudi država nam mora priti nasproti.

A opažamo, da država nekako noče priti nasproti Dravski dolini. Lep primer je uredba o plovnosti Drave, na katero občine čakajo že leta.
Sprememba uredbe o plovnosti Drave je ključnega pomena za turistični razvoj doline. Na določenih delih Drave na Štajerskem je dovoljena plovba z motornimi čolni, na Koroškem pa ne. Ne nazadnje so občine izvedle tudi evropski projekt Drava kot priložnost, s katerim so se gradili pomoli ob reki. A ti pomoli samevajo. Lepo je videti, a vsebine ni.

Bi bila ta sprememba ena izmed vaših prioritet ob morebitni izvolitvi?
Brez dvoma.

Je poleg povezovanja občin in turističnih ponudnikov, spremembe uredbe o plovnosti Drave in Dravske kolesarske poti tudi kakšna druga pomembna sprememba na področju razvoja turizma, ki bi jo želeli izpostaviti?
Cesta. Tukaj ni treba preveč razglabljati, saj jo izkusi vsak, ko se pripelje v naše kraje. Čudno je, da od Slovenj Gradca ali Mežice do Brezna potrebujemo kar eno uro vožnje. Neke stvari se sicer delajo, posodabljajo, a velikih sprememb ni na vidiku. Treba se je zavzemati tudi za posodobitev občinskih cest. V Dravski dolini je ne nazadnje veliko kmetij, do tja pa večinoma vodijo slabe ali celo makadamske ceste.

Kmetij je v Dravski dolini precej. Imate mogoče kakšno idejo o vključevanju kmetov v turistični in gospodarski razvoj doline?
Spodbujati je treba kmečki turizem, da se bo čim več kmetov odločalo za kakšno ponudbo, bodisi nekaj prenočišč bodisi kakšen zajtrk. Na tej točki vidim priložnost, da se lahko tudi mladi odločijo za kmetovanje. V dolini je nekaj zapuščenih kmetij, ker so mladi odšli s trebuhom za kruhom. Zakaj ne bi mladi kmetij prevzeli od staršev in se s to dejavnostjo preživljali? Program Slovenske demokratske stranke poleg kmečkih pokojnin predvideva tudi davčne olajšave za vse mlade prevzemnike, da bi jih kmetovanje pritegnilo na ta način.

Če se vrneva še k cesti – kakšni pozitivni premiki so sploh možni na področju državne cestne infrastrukture v Dravski dolini? Dolina je precej ozka, po njej teče reka – neka infrastrukturna revolucija tukaj najverjetneje ni možna.
Treba bi bilo urediti osnovne stvari. Sodobna cesta ne sme biti polna lukenj. Razmišljali bi lahko tudi o razširitvi na določenih odsekih, kjer je cesta resnično ozka in nevarna. Z malimi koraki bi lahko precej izboljšali današnjo situacijo.

Je v dolini velik problem izseljevanje, predvsem mladih ljudi?
Ta problem je zelo velik. Dolina mladim ne nudi tega, kar bi jim lahko in kar mladi potrebujejo. V prvi vrsti so to delovna mesta. Okolje je potrebno vzpodbude, da bodo podjetniki prihajali v dolino in vanjo tudi vlagali. Pereč razlog odseljevanja je med drugim tudi stanovanjska problematika. Na novinarski konferenci sem omenil brezobrestni kredit za mlade, ki kupujejo svoje prvo stanovanje. Na tak način bi lažje prišli do stanovanj. To so ključni faktorji, da zadržimo mlade v dolini. Imeti morajo upanje in motivacijo

Celoten intervju preberite TUKAJ

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!