Božič je danes tako svetovni verski praznik, kot tudi svetovni kulturni in komercialni pojav. Že dve tisočletji ga ljudje po vsem svetu tradicionalno praznujemo s številnimi običaji, ki so predvsem verske narave – ali pa so vsaj bili. Danes se božič praznuje bistveno drugače, kot nekoč
V krščanstvu božič pomeni Jezusovo rojstvo, rojstvo Božjega sina, ki je s svojim naukom in poznejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Praznovanje božiča se sicer dotika zimskega solsticija, ki je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja.
Kako so božič praznovali nekoč?
Nekaj dni pred božičem so gospodinje spekle orehove potice, nemalokrat tudi makove ali pehtranove potice, lotile pa so se tudi priprave medenjakov in božičnega kruha – poprtnika. Moški predstavniki družine pa so se odpravili v gozd po božično drevesce.
Ni težko verjet, da je praznovanje božiča včasih potekalo na veliko bolj skromnejši način, kot to poteka danes. Na sveti večer so se družine zbrale, postavile jaslice, skupaj okrasile drevesce, na katero so obesili domače kekse, bombone, orehe in drobna jabolka, prižgali so svečke, pokleknili in molili.
Družine so se tradicionalno odpravile k polnočnici, kamor so nesle tudi svoj božični kruhek. Oblekli so se v praznične obleke, vzeli bakle, ki so jih namočili v smolo in se odpravili na pot, kjer so prepevali božične pesmi. Polnočnice so bile tudi družaben dogodek, saj se je tam zbrala cela vas.
Na božično jutro so kruh razrezali in ga ponudili vsem domačim živalim, odpravili pa so se tudi k sv. maši. Božični zajtrk sta sestavljala čaj in potica, za kosilo pa so gospodinje postregle govejo juho, meso, zeljnato solato in tensten krompir. Večerjo so sestavljali kruh, meso in potica.
Božiček
V novejšem času se pri nas uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.
V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička in s tem neplačan reklamni agent za Coca-Colo. Mit o Božičku se je razširil iz Amerike tudi v druge dežele sveta, zlasti preko ameriških filmov in glasbe.
In danes …
Danes se predpriprave na božični večer pričnejo zelo zgodaj. Do tega nas pripravijo že prezgodaj okrašeni nakupovalni centri, božične reklame in prehitro ustvarjeno umetno vzdušje, ki je že nekoliko prisiljeno. Ljudje hitimo s tempom, ki nam ga narekuje življenjski stil, božič pa izgublja svoj prvotni pomen in postaja vse bolj skomercializiran.
Prazničnega okrasja se lotimo že v začetku decembra, nekateri še prej, zaradi česar smo 25. decembra pravzaprav že vsega naveličani. Nekoč so se otroci veselili potice, boljšega kosila in predvsem okraševanja božičnega drevesca, danes pa, ko je vsega materialnega pri večini v izobilju, vse te stvari predstavljajo le obvezo, ki pred božičnim večerom pač mora biti opravljena in nemalokrat si s tem povzročamo tudi stres.
Ljudje nismo več tako zelo povezani. Nekoč je praznovanje božiča pomenilo nek običaj, vrednoto in predvsem praznik, ki je temeljil na skupnih trenutkih družinskih članov in bližnjih prijateljev. Danes pa 25. december predstavlja nekaj povsem drugega – prihod Božička in z njim tudi vse obilnejših daril. Otroci najverjetneje niti ne poznajo pravega pomena božiča in tudi več ne začutijo globljega pomena le tega. Še najbolj se razveselijo odvijanja daril, ki jih je prinesel Božiček.
Ali ste vedeli …
- Ena izmed stvari, na katero najprej pomislimo ob omembi božiča je zagotovo slavna pesem Sveta noč. Pesem je nastala 24. decembra leta 1818 v avstrijskem mestu Oberndorf.
- Današnja navada postavljanja božičnega drevesa in pošiljanja voščilnic izvira iz 19. stoletja in ima zelo malo skupnega s krščanstvom. Po nekaterih virih naj bi imelo postavljanje božičnega drevesa poganske korenine, saj naj bi različna ljudstva od Egipčanov, Rimljanov in britanskih Druidov častila zimzelena drevesa med obredi praznovanja zimskega solsticija kot simbolov večnega življenja. Današnja uporaba božičnega drevesa kot spremljevalni element praznovanja božiča sega v čas okoli leta 1500 in izvira iz Nemčije. Ena izmed legend celo pravi, da naj bi božično drevo prvi okrasil Martin Luther
- Električne božične lučke so prvič uporabili leta 1854.
- Za božič se proda največ diamantov.
- Najbolj prodajana moderna božična pesem je White Christmas Binga Crosbya.
- Da bi Božiček lahko pravočasno obdaroval vse otroke, bi moral vsako sekundo obiskati 822 domov in potovati s hitrostjo približno 1000 km/sekundo.
- Na Islandiji poznajo kar 13 Božičkov, vsak od njih pa otrokom prinese darilo. 12. decembra eden za drugim pričnejo prihajati iz hribov in pridne otroke obdarujejo vse do božiča.