Kmalu po zaprtju bolnišnice v Črni na Koroškem je v isti stavbi vrata odprl center za usposabljanje, delo in varstvo. Leta 1968 je sprejel prvih osem otrok s posebnimi potrebami in skozi pet desetletij zrasel v nepogrešljivo koroško institucijo. Po Sloveniji je center poznan in priznan kot pionir institucionalnega varstva oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki je z vpeljevanjem inovativnih idej začrtal smernice razvoja tega področja na državnem nivoju. Ob letošnji 50-letnici delovanja centra se s številnimi prireditvami spominjajo vsega dobrega, kar je ustanova prinesla kraju in regiji, ob tem pa brez premora kujejo načrte za prihodnost centra. O delovanju CUDV Črna, bogati preteklosti, pestri sedanjosti in željah ter izzivih prihodnosti smo se pogovarjali z direktorico Daljo Pečovnik.
Zavod šteje več kot 300 uporabnikov, vendar vsi ne bivajo v centru v Črni na Koroškem. Kakšno je razmerje bivanja uporabnikov po koroških občinah?
Zavod je precej velik, uporabniki so razseljeni po celotni regiji. Na lokaciji v Črni na Koroškem je 165 uporabnikov, medtem ko so preostali v sedmih stanovanjskih skupinah in dveh bivalnih enotah.
Kako se način bivanja v stanovanjskih skupinah razlikuje od življenja v centru v Črni?
V stanovanjskih skupinah so bivalni pogoji precej boljši, saj uporabniki živijo v manjših skupinah. Pri takšnih oblikah bivanja imajo večje možnosti, da sami skrbijo zase, imajo več zasebnosti in intimnosti, poleg tega pa so seveda deležni tudi 24-urne oskrbe.
Nekateri uporabniki hodijo v službo, izpod njihovih rok nastajajo najrazličnejši izdelki, tudi za nekatera koroška podjetja. Kako je videti njihov delovni dan?
Uporabniki delajo in ustvarjajo v varstveno-delovnih centrih, delavnicah pod posebnimi pogoji. Zjutraj ali popoldne gredo v službo in delajo najrazličnejše izdelke, pakirajo material ali opravljajo kakšne storitvene dejavnosti, tudi za podjetja, kot so denimo Cablex, TAB, Tovarna meril.
Celoten članek preberite TUKAJ