Državljanska pobuda za izboljšanje pravic narodnostnih manjšin je bila uspešna, 27 držav je potrdilo zbrane podpise. Predstavniki Evropsko unijo pozivajo, naj čimprej sprejme pravne ukrepe, ki bi njihove pravice dvignili z državnega na evropski nivo.
Prejšnji mesec so se na Nizozemskem sestali predstavniki Federalistične unije evropskih narodnosti, kjer so sestavljali strategijo za izboljšanje manjšinske politike. Kongresa se je poleg 98 manjšinskih organizacij iz vse Evrope udeležil tudi Marko Oraže, predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Namen kongresa so bili nadaljnji politični koraki v smeri realizacije pobude, da ta ne bi ostala samo na papirju, je za avstrijski ORF dejal Oraže.
Sedaj Evropo pozivajo k sprejetju številnih pravnih ukrepov, ki bi izboljšali status manjšin. V 27 državah so namreč potrdili zbrane podpise, med njimi je tudi Slovenija. Tako bi manjšinske pravice pristale na ravni Evrope in ne bi bile odvisne od politike posamezne države, kjer lahko ob menjavi oblasti hitro pride do kršenja manjšinskih pravic. Države niti ne bi imele več možnosti spreminjati in prilagajati pravice manjšin.
Namen pobude je zaščita avtohtonih narodnih manjšin v Evropi, kamor so vključene tudi slovenske manjšine v tujini ter italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji. Poglavitni cilj je sprejem niza pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki pripadajo avtohtonim narodnim in jezikovnim manjšinam v EU. Ti bi namreč morali vključevati politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih ter drugih medijskih vsebin. Evropska komisija je na podlagi zbranih 1.300.000 podpisov zavezana k upoštevanju želja in pobud jezikovnih in narodnih manjšin po vsej Evropi. S tem se bosta izboljšala in okrepila status ter enakopravnost vseh državljanov Evrope, ki so svojo službo ali dom našli v drugi evropski državi.