Gorenjci za zdravstvo potrebujejo novo bolnišnico v vrednosti 200 milijonov evrov!

Splošna bolnišnica Jesenice (Foto: STA)

Že dlje časa je iz Splošne bolnišnice Jesenice mogoče slišati opozorila, da bo Gorenjska za vzdržno zdravstvo na sekundarni ravni potrebovala dodatno bolnišnico. Za njeno realizacijo bi po prepričanju direktorja bolnišnice Janeza Poklukarja potrebovali približno 200 milijonov evrov, pri čemer pa ta opozarja, da bo na koncu vse odvisno od politične volje. 

Sami začetki strategije razvoja bolnišnice na Jesenicah segajo v leto 2014, ko je z vodenjem bolnišnice pričel Poklukar. V obliki osnutka je bila ta že obravnavana s strani gorenjskih županov in ministrstva za zdravje, v tem mesecu pa je bila strategija jeseniške bolnišnice za obdobje 2018-2025 dokončno potrjena s strani sveta zavoda.

Po prepričanju predsednika sveta zavoda Dušana Krajnika bi lahko strategija sama po sebi predstavljala mrtvo črko na papirju, če bolnišnica ne bi imela tako dobre ekipe, ki je sposobna v realnosti tudi izvesti tisto, kar napiše. Ob tem pa je dodal, da je v zadnjih treh letih bolnišnica poslovala v pozitivnih številkah ter v skladu s sanacijskim zakonom poravnala vse pretekle grehe, kar ji je omogočilo, da brez bremen zakoraka v letošnje leto. Svet zavoda iz tega razloga po navedbah STA verjame, da bo nova strategija izpeljana.

Na današnji predstavitvi strategije je sodelovala tudi namestnica strokovne direktorice jeseniške bolnišnice Petra Rupar, ki je spregovorila o načrtih glede razvoja novih strok in širitev že obstoječih programov z namenom, da bi bila omogočena celostna obravnava Gorenjcev v njihovi primarni regiji. Ob tem pa je bilo mogoče slišati, da kar zadeva sekundarno zdravstvo, država na prebivalca porabi okrog 700 evrov, na Gorenjca pa veliko manj, in sicer 380 evrov.

Napoveduje se kolaps
Trenutno na Gorenjskem vlada kadrovska, finančna in prostorska nevzdržnost, kar napoveduje kolaps, opozarja Poklukar in izpostavlja, da bo potrebno korenito reformirati finančni sistem ter rešiti problem kadrovske podhranjenosti. Poklukar je prepričan, da bodo le na Gorenjskem za oskrbo na sekundarni ravni potrebovali dodatnih 800 zaposlitev do leta 2030. Med problematičnimi področji je tudi področje infrastrukture, saj se vedno bolj povečuje število rakavih bolnikov, bolnikov z demenco in odpornimi bakterijami. V jeseniški bolnišnici imajo na voljo 263 postelj, vse štiri gorenjske bolnišnice pa nudijo zgolj tri postelje na 1.000 prebivalcev, kar kaže na kadrovsko podhranjenost. Statistično gledano državno povprečje predstavlja 4,5 postelje, evropsko pa 4,9 postelje na 1.000 prebivalcev.

Potrebnih dodatnih 370 postelj
Zaradi povečanih potreb bi bilo potrebno gorenjski bolnišnici do leta 2030 zagotoviti dodatnih 370 postelj, a je na obstoječi lokaciji bolnišnice mogoče zgraditi le objekt s kapaciteto 120 postelj. Najbolj optimalno bi bilo, da bi bila nova bolnišnica za akutno obravnavo zgrajena na povsem drugi lokaciji, obstoječo bolnišnico pa bi uporabili za izvajanje programov rehabilitacije, zdravstvene nege, paliative in nege. Vendar pa bi bila tudi za to potrebna sanacija glavne stavbe.

Foto: STA

Gradnja bi trajala od 42 do 48 mesecev
Na podlagi obstoječih izračunov bi izgradnja nove bolnišnice stala 195 milijonov evrov. Lokacij, kjer bi bila možna izgradnja, je več, med drugim sta se že omenjali območji v bližini obstoječe bolnišnice in v Radovljici. Za gradnjo takšne bolnišnice bi bilo potrebnih med 42 in 48 mesecev, pri čemer pa je potrebna tudi politična podpora. Sicer je bolnišnica osnutek strategije zdravstvenemu ministrstvu poslala že pred dvema letoma, ga korigirala in nato lani tudi pridobila pozitivno mnenje.  Vodstvo bolnišnice računa na to, da bo po državnozborskih volitvah deležna ustrezne podpore s strani politike.

N. Ž.

  • večni srb

    Tudi gorenci za boljše zdravje potrebujejo najprej enkrat več zdravnikov in specialistov, boljše povezovanje med njimi, več zdravstvenih domov na podeželju in daljša dostopnost storitev, bolj učinkovita zdravila in šele na koncu tudi novo bolnišnico, raje dve.
    Gorenci potrebujejo boljše življenje, manj državnega terorja in več preventivnih terapij, v smislu namakanja v zdraviliščih ter raznih drugih pomlajevalnih kur.

  • RATATA

    Đes a najs siti, večinsko muslimanski kraj bo rabil tudi vrtce in šole v neomejenih količinah.
    Zato Slovenci, pljunimo v roke in z delovnimi akcijami ter s samoprispevki zgradimo musličem domovino.

  • Republic Commando

    Sramota, da Kranj, prestolnica gorenjske, nima ornk bolnišnico in da se mora cela gorenjska in delno tudi notranjska voziti na ene Jesenice.

  • Winston Wolf

    Nehajte ga srati!
    Za 2 mio populacijo imamo že itak preveč bolnišnic in porodnišnic – direktorjev, tajnic, fikusov in šefov nabave.
    Ja, res so ene preobremenjene, ampak v večini “provincialnih” bolnic pa drage diagnostične naprave stojijo neuporabljane 90% časa.
    ORGANIZIRAJTE SE!

    • Republic Commando

      Bomo videli kako se boš ti organiziral, ko te bo infarkt in se boš moral na Jesenice v gužvi vozit. Gnoj retardiran!

  • soc

    Te zgodbe so nore. Na Češkem (in drugod po Višegradu) so bolnice sprivatizirali v devetdesetih, večino ukinili, raven zdravstvenega varstva pa se je bistveno dvignila. Ker so hkrati omogočili prosti trg na področju zdravstvenega zavarovanja, je volk sit in koza cela. Bolnik oskrbljen, zdravniki in sestre zadovoljni. Resda pa nihče iz ex-partijske elite na tem ne parazitira. Ker so jih odstranili.

  • bubamara

    Glede na porast novih državljanov na Gorenjskem, ki inajo nataliteto mnogo nad SLO povprečjem, bo to res potrebno izvesti.

  • Hun

    Jansa bo dal rajs za abrambo Slovenije vec k 200milijonov

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!