Mark Toplak je strokovnjak za informacijsko tehnologijo. Večino delovnih izkušenj je pridobil z delom za multinacionalko IBM. Pogovarjala sva se o razlikah, gospodarstvu, prepoznavnosti Slovenije in korporativnem upravljanju. Razkril pa je tudi, zakaj je diskriminiran in zakaj se je vključil v politično življenje.
Imate dolgoletne mednarodne izkušnje, predavate v številnih državah. Kakšne so razlike med državami, kaj opažate, kako gledajo na Slovenijo?
V zadnjih letih je moja glavna dejavnost predavanje na tečajih IBM, pretežno v tujini. Pri tem opažam, da se je IBM v Sloveniji rahlo zakrčil, medtem ko se predvsem na storitvenem področju v sosednjih državah širi. Tam odpira različne centre z mednarodno misijo, v katerih je več tisoč zaposlenih. Centre ima na Madžarskem, na Češkem v Brnu, kjer so pred desetimi leti začeli z nekaj zaposlenimi, danes pa je tam več tisoč zaposlenih. Podobna situacija je v Bratislavi na Slovaškem. Na tem področju gre namreč za veliko število delovnih mest za mlade, ustvarjajo se mednarodne ekipe, v Brno prihajajo iz različnih držav, tudi drugih celin. Posledično to pomeni razvoj mesta in univerze. Vse to gre mimo Slovenije. Podobni trendi se kažejo tudi v drugih multinacionalkah. HP je na primer ustanovil mednarodni storitveni center v Sofiji v Bolgariji, medtem ko se je iz Slovenije umaknil.
Kako pa je s širitvijo multinacionalne družbe IBM v Sloveniji?
Pred desetimi leti je bil IBM v Sloveniji večji, kot je danes. Pred približno dvema letoma so se trudili, da bi v Sloveniji odprli storitveni center z mednarodno vlogo. Aktualna vlada pa jih je dobesedno odgnala, potem so center odprli na Hrvaškem. Slovenska vlada namreč ni bila pripravljena na resne pogovore. Lokacija je bila mišljena v Mariboru, šlo bi za Center za tehnično podporo strank. Tako se začne, uvodoma je mišljenih nekaj deset ali sto zaposlenih, nato pa se to lahko, če center dobro dela in se razvija, razširi tudi na več tisoč kot v Brnu.
Kako je s prepoznavnostjo Slovenije v tujini, se je tu kaj spremenilo, izboljšalo?
Različno, kakor kje. Veliko je bilo zamenjav med Slovenijo in Slovaško. Na predavanjih še vedno preverim tudi to; ko se predstavim, vprašam, ali vedo, kje je Slovenija. Zanimivo je, da so Slovenijo pred leti poznali v državah tretjega sveta (s seznama neuvrščenih) pa na Balkanu in v sosednjih državah. Na Zahodu nas v glavnem niso prepoznavali. Prepoznavnost Slovenije pa se je zelo povečala v času, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji. Takrat je Slovenija postala prepoznavna. Zdaj se ta prepoznavnost spet manjša, spet nas zamenjujejo s Slovaško.
Kako konkurenčno je slovensko gospodarstvo v primerjavi z gospodarstvom v tujini, kakšne so razlike?
V Sloveniji so stroški dela izredno visoki. To je tudi razlog, da direktne tuje investicije v Slovenijo ne prihajajo prav pogosto. Pomemben razlog, ni pa edini. Prej sem omenil primer IBM. Kar pa mi delamo v tujini, smo konkurenčni, čeprav nismo tako poceni kot tisti iz azijskih držav. Naj navedem primer. Lani spomladi sem v Pragi srečal kolega z uspešno prodajno kariero v panogi IT. V eni od vodilnih multinacionalk je odgovoren za prodajo v regiji. Imel je možnost, da sam izbere lokacijo delovanja. Čeprav pogreša Ljubljano zaradi socialnega življenja in Slovenijo zaradi lepe narave, se je odločil za Prago. Iz stroškov, ki jih podjetje namenja njegovemu delovnemu mestu, je namreč njegov neto zaslužek tam dvakrat višji. Da ne omenjam nižjih življenjskih stroškov in drugih prednosti, ki jih Praga ponuja.
Celoten intervju si lahko ogledate na portalu gorenjski-utrip.si.