Na srečanju 2. maja 2018 v Marakešu, v Maroku, so ministri za zunanje zadeve, notranje zadeve, integracije, zadolženi za migracije in visoki predstavniki 46 držav ponovno potrdili zaveze Organizacije združenih narodov iz leta 2015, ki so jih nato potrdili še februarja 2017 ter zdaj 2. maja 2018. Med državami je tudi Slovenija, vlado je v teh letih vodil Miro Cerar, ki zdaj delo nadaljuje – ironično – kot zunanji minister. Med podpisniki so tudi vse afriške države, iz katerih v Evropo množično prihajajo migranti.
Kdo vse je sodeloval pri tem, v vladi in na zunanjem ministrstvu ne razkrivajo. Navajajo pa, da so bila temelj za majsko srečanje v Marakešu tudi izhodišča, ki jih je je Vlada RS sprejela na seji 29. marca 2018. Pravijo, da jim o tem ni treba obveščati niti državnega zbora, kaj šele iskati širši javni konsenz.
Gre za znano marakeško politično deklaracijo, ki migrantom na široko odpira vrata v Evropo
Sosednja Madžarska deklaracije ni sprejela oziroma se je umaknila iz dogovora Združenih narodov o migracijah. Ocenjujejo namreč, da ta spodbuja gibanje ljudi, kar je po njihovem mnenju nevarno za svet. Marakeška politična deklaracija v imenu človekovih pravic izenačuje status migrantov s preostalimi državljani. Med drugim migrantom podeljuje enake pravice tudi v primeru, ko kršijo zakon. Država mora tako trpeti ilegalne migrante, ne da bi smela kakorkoli ukrepati proti njim. Migrantom, ki kršijo zakon z ilegalnim prečkanjem meje, pa se ne sme odvzeti svobode, saj se s tem posega v njihove človekove pravice. Država se bo trudila za bolj “uravnoteženo poročanje o migraciji in diasporah”, s poudarkom na pozitivnem doprinosu k razvoju družbe, kamor so se naselili. V tem delu gre torej za medije in medijsko poročanje, ki naj bo “uravnoteženo”.
Z deklaracijo je sprejeto, da mora država v svoje delovanje zvezi z migranti vključiti tudi civilne iniciative, nevladne organizacije, migrante, begunske skupnosti, zasebni sektor in medije. Sprejem marakeške politične deklaracije med drugim tudi pomeni, da je strateško vprašanje migrantov rešeno, da imajo prosto pot.
Z marakeško politično deklaracijo se je Slovenija med drugim zavezala:
- “h krepitvi azilnega sistema”,
- “k dajanju prednosti prostovoljnega vračanja migrantov”,
- “k izenačitvi pravic vseh migrantov, ne glede na njihov status”.
Vprašanja kot vroč kostanj
Ko se je sredi avgusta 2018 o tem na družbenih omrežjih že razvila razprava, smo začeli spraševati pristojne, kako je s tem. Vprašanja so si podajali kot vroč kostanj. Iz Cerarjevega vladnega kabineta so nas preusmerili na ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga je takrat vodil še Karl Erjavec (DeSUS), od tam pa na ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je vodila Vesna Györkös Žnidar. Tam so nam odgovorili, da “predstavniki MNZ niso sodelovali na dogodku v Marakešu”, zato nam ne morejo odgovoriti, in nas preusmerili spet na zunanje ministrstvo.
Po dodatnih poizvedovanjih so nato na zunanjem ministrstvu končno zapisali: “Deklaracija ni bila podpisana, temveč sprejeta. Poleg tega gre v primeru marakeške deklaracije za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča, saj gre za dokument deklaratorne narave, torej nepogodbeni akt.” Glede tega, ali je o tem razpravljala vlada, so zapisali: “Vlada RS o marakeški deklaraciji ni posebej odločala; Slovenija namreč v dialogu z afriškimi državami, ki poteka v okviru Rabatskega ali Kartumskega procesa oziroma procesa iz Vallete zagovarja stališča, ki jih je vlada sprejela pred organizacijo vrha EU – Afrika novembra 2015.
Temelj za pogajanja so tudi izhodišča, ki jih je je Vlada RS sprejela na seji 29. marca 2018, v času priprav na pogajanja o globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalnem dogovoru o beguncih. Slovenija v razpravah izpostavlja, da je potrebno storiti vse, da bi bili migracijski tokovi čim bolje upravljani in da bi se preprečevale nezakonite migracije.”
In še: “Sprejeta deklaracija sledi usmeritvam, ki jih je EU zasledovala, in pomeni nadaljevanje Rabatskega procesa oziroma izvajanje dogovorov vrha EU – Afrika v Valleti iz leta 2015. Slovenija v skladu z deklaracijo o zunanjih zadevah in zakonom o zunanjih zadevah podpira evropske rešitve in oblikovanje skupne evropske migrantske in begunske politike.”
Na dodatno poizvedovanje, ali vlada soglaša z vsebino deklaracije, pa so na zunanjem ministrstvu le zapisali: “Slovenija soglaša z načeli marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, praktičnem sodelovanju na področjih, ki so za Slovenijo zelo pomembna. V akcijskem načrtu so zajeta področja, ki so ključna za izboljšanje učinkovitega delovanja na področju preprečevanje nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter učinkovitega vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.” Ob tem se nam seveda postavlja vprašanje, kako lahko v vladi oziroma ministrstvu za zunanje zadeve, ki je del te vlade, navajajo, “da Slovenija soglaša z načeli Marakeške deklaracije”? Navsezadnje o tem nikoli niso vprašali državljanov in državljank, še državni zbor ni o tem razpravljal.
Na vprašanje, ali so o tem odločali tudi v državnem zboru, so zapisali: “V skladu z zakonodajo vlada odboru za zunanje zadeve državnega zbora posreduje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, za katere ratifikacijo je pristojen državni zbor, ne pa tudi predlogov za podpis ali sprejetje deklaracij in drugih nepogodbenih aktov, kot je na primer marakeška deklaracija.” V nadaljevanju iz Cerarjevega vladnega kabineta niso več odgovarjali, iz ministrstva za zunanje zadeve pa smo nato le prejeli odgovor, da se iz Slovenije konference v Marakešu 2. maja 2018 ni nihče udeležil in “nihče v imenu Slovenije ni ničesar podpisal”. Vse to se je dogajalo v času prejšnje, Cerarjeve vlade, ki je o tem molčala. Prav tako o tem niso poročali mediji.
V zadnjih dneh pa je spet zavrelo. Prek družbenih omrežij je namreč zaokrožila novica, da bo 10. decembra 2018 v Marakešu potekal podpis pogodbe Združenih narodov, s katero se za migrante odpravljajo vse meje. Vsak migrant bo v države podpisnice pogodbe po 10. decembru 2018 lahko vstopil legalno. Zunanje ministrstvo smo zato vprašali, ali to drži in ali je na podpis 10. decembra 2018 v Marakeš povabljena tudi Slovenija. Odgovora (še) nismo prejeli. Vprašali smo tudi v kabinet predsednika vlade in prosili za posredovanje stališča Marjana Šarca tako do te deklaracije kot migrantske politike ter ali bo vlada to uvrstila na dnevni red in kdaj. Odgovora tudi od tu (še) nismo prejeli. Tokrat z zanimanjem vsekakor čakamo predvsem odgovor Marjana Šarca na temo migrantske politike.
Kaj o tem meni Miro Cerar, je med drugim tako že dokazal v prejšnjem mandatu, ko je bil predsednik vlade, še bolj jasno pa je to povedala Vesna Györkös Žnidar, ki je v preteklih dneh izstopila iz stranke SMC, katere predsednik je Cerar. Dejala je, da so ji v času vodenja notranjega ministrstva očitali, da je nekompatibilna z migracijsko liberalno smerjo stranke SMC, in da SMC kot nekdanja največja vladna stranka ni naredila ničesar konkretnega v smeri sprejetja celovite državne migracijske strategije. In prav Cerar zdaj vodi zunanje ministrstvo, ki pomembno odloča o naših življenjih, povezanih z migracijsko politiko.
Marakeška politična deklaracija, kot so jo 2. maja 2018 potrdile države, med njimi je tudi Slovenija. (https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/20180503_declaration-and-action-plan-marrakesh_en.pdf)