Na današnji dan leta 1874 se je v Kamniku rodil slovenski general, pesnik, borec za severno mejo in velik domoljub Rudolf Maister. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj in prvi general redne slovenske vojske. General Rudolf Maister – Vojanov je bil človek, brez katerega danes Štajerska in Prekmurje verjetno ne bi bila slovenska. “Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.” S temi besedami, kakor tudi dejanji, je postal sinonim za narodno zavednost in pripadnost slovenskemu narodu.
Rudolf Maister se je rodil materi Frančiški in očetu Francu kot tretji sin. Že v rani mladosti je ostal brez očeta, skrb za mladega Rudolfa je prevzel stric Lovrenc. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in Kranju, kjer je šolanje nadaljeval na kranjski gimnaziji in jo končal leta 1890. Med šolanjem je pokazal odlične intelektualne in športne sposobnosti ter se že kot učenec navduševal nad vojaškim poklicem. Po končani gimnaziji se je vpisal v vojaško šolo na Dunaju in jo uspešno zaključil leta 1894. Po opravljeni kadetnici so ga vključili v domobranski bataljon v Ljubljani, 1. oktobra 1894 pa v pehotni polk v Celovcu. 1. novembra 1895 je bil imenovan za poročnika. 1. novembra 1908 so Maistra kazensko premestili v Przemysl v Galiciji in ga vključili v 18. domobranski polk. Leta 1910 je zaradi odločno izpeljanih vojaških vaj postal poveljnik 7. bojne čete, nato pa poveljnik podčastniške šole. Na napornih vojaških vajah je zbolel za močno pljučnico, zato so ga poslali na zdravljenje v Dalmacijo in v zdravilišče blizu Kaira v Egiptu. Po okrevanju so Maistra leta 1913 premestili v črno vojsko, postal je poveljnik izpostave v Celju. Med aktivnim vojaškim službovanjem se je poročil z Marijo Stergar.
Ko je leta 1914 nastopil čas velike vojne, so Rudolfa Maistra premestili v Maribor, kjer si je čez dve leti pridobil naziv začasnega poveljnika okrožnega poveljstva. Na srečo slovenskega naroda je tam ostal vse do konca prve svetovne vojne. Po koncu vojne je nemški svet razglasil Maribor za del nemške Avstrije in ustanovil zeleno gardo, ki bi varovala sprejeto odločitev. V danem trenutku je Rudolf Maister pokazal veliko poguma in hrabrosti ter se odločil za vojaški ukrep (mobilizacija slovenskih vojakov in razorožitev nemške garde), s katerim je prevzel vojaško oblast v Mariboru. Pogum Maistra in odločna vojaška akcija sta omogočila, da so Maribor, Spodnja Štajerska in del Koroške za vedno ostali del slovenskega narodnega ozemlja. Okoli 4.000 slovenskih mož, ki so se odzvali Maistrovemu pozivu za bran slovenskega ozemlja, je tvorilo prvo redno slovensko vojsko v zgodovini. Ti so 21. novembra 1918 prisegli: “Prisegam in se rotim pri Bogu Vsemogočnemu in svoji časti, da hočem zvesto služiti in z vso svojo dušo, z vsem svojim srcem, z vso svojo voljo služiti vladi Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov kot ljudski in zakoniti oblasti. Prisegam sebi in svojim dragim, svoji deci in svojim roditeljem, da hočem odredbe brezpogojno, povsod, v vsakem času izvrševati in da hočem biti pokoren ukazu predpostavljenih zapovednikov in vsem narodnim postavam in zakonom za napredek, edinstvo, svobodo in moč. Tako hočem in v to mi pomagaj Bog!”
General Maister se je po končani prvi svetovni vojni aktivno vključil v vojaške akcije na Koroškem. Skupaj s srbskimi častniki je uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitnega ozemlja. Na podlagi ameriškega posredovanja se je bil skupaj z vojaki primoran s Koroške umakniti, saj naj bi prisotnost njegove vojske vplivala na plebiscitarno odločitev prebivalcev. Užaloščen se je vrnil v Maribor in se vključil v delo oblastnega odbora Narodne odbrane. Leta 1923 so ga prisilno upokojili kot divizijskega generala in ga odlikovali z redom belega orla z mečem III. stopnje. Za posledicami kapi je umrl leta 1934 v Uncu pri Rakeku.
Razorožitev nemške garde v Mariboru je spremenila tok zgodovine slovenstva. Dejanje poguma, hrabrosti in globokega domoljubja bo za vedno vklesano v slovensko zgodovino in nas bo večno spominjalo na prelomne dogodke, ki so se zgodili novembra 1918. General Maister je s svojim drznim in tveganim delovanjem povezal vse domoljubne rojake in poskrbel, da je velik del ozemlja, na katerem so živeli Slovenci, za vedno ostal slovenski.