Jože Tanko je bil rojen v delavsko kmečki družini. Po končani osnovni šoli v Ribnici je nadaljeval šolanje na Gimnaziji Kočevje, diplomiral pa je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Po končanem študiju se je zaposlil v podjetju Inles, kjer je v 13 letih opravljal vrsto del, od pripravnika do direktorja delniške družbe. Kasneje se je za dve leti zaposlil v zasebni družbi Žaga Stari log. Leta 1995 je bil izvoljen za župana Občine Ribnica, mandat je ponovil še leta 1998. Od leta 2002 je svetnik Občine Ribnica.
Leta 2000 je bil prvič izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Za poslanca je bil ponovno izvoljen v letih 2004, 2008, 2011 in 2014. Od aprila 2005 je tudi vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS). Iz njegovega življenjepisa še razberemo, da pred osamosvojitvijo ni bil politično aktiven in ni imel nobenih političnih funkcij. Leta 1994 je vstopil v SDS in naslednje leto postal predsednik Občinskega odbora SDS Ribnica, ki ga še vedno uspešno vodi.
Na zdajšnjih državnozborskih volitvah, ki bodo 3. junija 2018, ponovno kandidira. Jože Tanko zelo veliko pozornosti namenja tudi lokalni problematiki, z njim smo se pogovarjali tako o preteklih mandatih kot o delu, ki se nanaša na lokalno področje. Izognili se nismo niti migrantski problematiki.
Poslanec z ribniškega konca ste že zelo dolgo. Kako z vašega stališča in kot dober poznavalec razmer v državi ocenjujete pretekle mandate?
Res je, poslanec sem od leta 2000. V tem času se je veliko dogajalo – vstopili smo v EU in Nato, dobili evro. Do leta 2008 so bili trendi rasti zelo dobri, pravzaprav izjemni. S Pahorjevo vlado pa je vse zastalo. V kriznih razmerah smo bili priča neodločnosti in čakanju, da nas bo kdo potegnil iz godlje. Vladnih ukrepov ni bilo, še tisti, ki so se zgodili, so bili strel v koleno. Eni od takih so bili velik dvig minimalne plače, ki je marsikatero podjetje spravil v velike težave in celo stečaj, pa uveljavitev hipotek za nekatere socialne pomoči ali pa krivični ukrepi do ostarelega kmečkega prebivalstva. Slednje so žrtvovali za pokojnine jugo-oficirjev. Blažitev posledic nedela Pahorjeve vlade se je lotila druga Janševa vlada. Vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja ocenjujem za neuspešni, saj nista izkoristili ponujenih potencialov in sta delovali odkrito zaščitniško do privilegirancev, sankcioniranja kriminala in korupcije pa se nista lotevali. Pahor je brez potrebe zavozil še mejo s Hrvaško.
Kakšen je vaš zdajšnji program, kaj bodo Ribnica in ostali kraji v vaši volilni enoti pridobili s tem, ko vas bodo ponovno podprli?
Lokalnemu okolju ves čas namenjam veliko pozornosti. Že leta 2006 sem uspel v pogajanjih z ministrom Bajukom s predlogom za dvig priznanih normiranih stroškov za domačo in umetnostno obrt s 25 odstotkov na 70 odstotkov. Ta rešitev se je kasneje še izboljševala. Zagotovo bo potrebno nekaj storiti za status izdelovalcev domače in umetnostne obrti. Ves čas sem bil vpet v projekt Rokodelskega centra Ribnica, ki je bil na začetku zastavljen kot nacionalni center. Žal ga je zminiral ljubljanski župan, ki pa za to, da bi bil tak center v Ljubljani, ni storil prav veliko. Zato ga še ni. Prav tako sem leta 2006 dosegel, da se je med pomembne železniške projekte vnesla proga Grosuplje–Ortnek. Letos se končuje še odsek do Kočevja in upam, da bo kmalu po njej stekel reden promet. Vrednost te investicije je okoli 100 milijonov evrov. Na glavni cesti do Ljubljane je potrebno zgraditi vsaj obvoznice Ribnica, Velike Lašče in Kočevje in če že ne bo obvoznice Škofljica, vsaj dokončati 4-pasovnico na območju občine Škofljica. Prva faza je že končana. Vsekakor je potrebno umestiti obvoznico Hriba in Travnika v Loškem potoku. Nekatere obvoznice so pomembne tudi za razvoj obrtnih con (npr. v Ribnici). Vsekakor pa se je na primeren način potrebno lotiti mestnega jedra Ribnice, v katerem je kar nekaj lokacij ali objektov, ki bodo trg naredili atraktivnejši.
Kako ocenjujete iztekajoči mandat, vlada Mira Cerarja je predčasno odstopila, zdaj se ponovno potegujejo za mandat, celo isto koalicijo bi sestavili, pred tem pa so se več mesecev kregali med seboj, sodelovanje med njimi je bilo zelo slabo. Jim lahko spet zaupamo?
Cerarjev mandat ocenjujem kot zelo slab, saj se je že začel slabo, potekal je slabo in končal se je slabo. Nedavno je predsednik državnega zbora Brglez izjavil, da koalicije ni bilo že od januarja lani, kar pomeni, da so ves ta čas samo blefirali. Naredili niso nič dobrega na področju zdravstva, uničili so vojsko, zavozili teran, zelo malo pa so storili na drugih resorjih. Do razkritih kriminalnih dejanj, v katerih so bili oškodovani državljani, je bila zelo indolentna. Celo več, ljudi, ki so bili vpleteni v afere in kriminalna ali koruptivna dejanja, je Cerarjeva vlada kadrovala na pomembne funkcije. Celo na ministrske. Postavili so veliko novih administrativnih ovir, ki jih bo potrebno začeti čistiti, tako kot smo to počeli v mandatu 2004–2008, ko je Slovenija prejela celo priznanje OZN za debirokratizacijo. Nič niso storili za mlade, ki odhajajo v tujino, mnogo premalo za starejše in pomoči potrebne itd. Več kot bi bilo smiselno in potrebno pa za ilegalce iz tujih držav, pri čemer vlada ni storila ničesar, da bi izboljšala našo varnost.
Kaj se dogaja z ribniško obvoznico, na tem področju se ni premaknilo veliko. Kaj je bil razlog?
Nič se ni premaknilo, čeprav jo vsa ta leta ohranjamo v državnem proračunu. Je pa izjemno pomembna z varnostnega in razvojnega vidika. Z varnostnega zato, ker bi se ves tranzitni promet premaknil z območja šole za industrijsko cono Riko. Zadovoljivih pojasnil vlade, zakaj se ne dogaja nič, ni. Kar zgodilo se je, da so iz skupnega projekta izločili obvoznici Ribnice in Kočevja, obvoznica Velike Lašče pa naj bi se pripravljala.
Na kaj ste še opozarjali, kaj je nujno treba urediti, pa v tem mandatu ni bilo posluha za to?
Dali smo več predlogov s področja davkov. Predlagali smo znižanje DDV na »stare« stopnje in uvedbo dodatno znižane 5-odstotne stopnje za ključne dobrine pa znižanje dohodninskih stopenj za 2 odstotni točki ob istočasnem zvišanju splošne olajšave za 200 evrov. Predlagali smo ukinitev davčnih blagajn pa raznih obrazcev s področja kmetijstva in sociale, predlagali smo izboljšave za gasilce, pokojninske izboljšave za kmečke zavarovance in še marsikaj drugega. A nič od naših predlogov ni bilo sprejeto.
Problem v Sloveniji so tudi migranti. V Ribnici jih sicer zaenkrat še ni, kolikor zaznavamo, pa vendar, če se bo to nadaljevalo, se tudi ribniško območje temu ne bo moglo izogniti. Je odhajajoča vlada temu področju namenila dovolj pozornosti?
Migranti so največji varnostni problem. Mislim, da je bilo nekaj zajetih tudi na območju ribniške policije. Problem je, ker Cerarjeva vlada vodi proaktivno migrantsko politiko in istočasno uničuje varnostni sistem, predvsem vojsko. T. i. migrantski centri so nabiti, ilegalci namesto, da bi bili kaznovani in deportirani, uživajo v brezdelju in se gibljejo povsem svobodno. Ko bo koncentracija presegla kritično maso, bomo imeli podobne probleme kot vse ostale države, kjer se je to zgodilo. Poleg migrantov pa so zaskrbljujoči tudi ilegalni transporti različnega orožja, ki se bo lahko uporabilo za razne akcije. Potreben je popolnoma drugačen, zelo rigorozen pristop, kot ga izvajajo nekatere druge države, ki so močno omejile ali celo popolnoma preprečile vstopanje ilegalcev na svoje ozemlje.
Celoten intervju si lahko ogledate na portalu moja-dolenjska.