V občini Podvelka se je včeraj na cesto skotalila večja skala in ovirala promet v obe smeri. Podoben dogodek se je pripetil že lanskega oktobra, takrat je skala terjala dve smrtni žrtvi. Plaz Štimpah pri Breznu že dolgo velja za nevarnost, ki preži nad vozniki.
Kot poroča Uprava RS za zaščito in reševanje, se je včeraj ob 18.25 v Vurmatu v občini Podvelka na cesto Dravograd–Maribor skotalila večja skala in ovirala promet v obe smeri. Skalo so odstranili delavci cestnega podjetja VOC Celje. Tovrstni dogodki na omenjenem odseku niso neznanka, lani oktobra je padajoča skala vzela dve življenji.
Slabe tri mesece mineva od tragedije, ki se je zgodila na regionalni cesti skozi občino Podvelka. Razlog za prometno nesrečo s smrtnim izidom je bila večja skala, ki je padla na cesto v času, ko sta se po njej peljala 80-letni voznik in 76-letna voznica. Nato je v skalo trčil še 23-letnik. Tragičen dogodek se sicer ni pripetil v Vurmatu, ampak le kakšnih sto metrov od plazu Štimpah, ki visi nad Breznom in ki se lahko preobrazi v največjo naravno katastrofo v občini Podvelka.
Zadnje premike so zabeležili leta 1991 po potresu, opisuje regijski načrt ukrepanja. “Verjetnost, da sedanji plaz preide v hiter podor, je precejšnja. Vse objekte in življenja ljudi, ki se nahajajo na pobočju pod plazom moramo imeti zato za hudo ogrožene in sprejeti ustrezne ukrepe,” je med drugim zapisano v načrtu.
Nekaj ukrepov je sicer na plazu v preteklosti že bilo, na cesti je stal tudi semafor – ta bi v primeru premikov voznike opozoril z rdečo lučjo. Leta 2001 je državni zbor plaz umestil v Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga označil kot potrebnega sanacije, pred leti pa je bil Štimpah tudi pogosta tema na sejah občinskega sveta občine Podvelka. Leta 2009 je svetnik Janez Otorepec na eni izmed sej predlagal, da bi lahko to območje nadzorovali redarji, plaz je označil za največjo naravno nesrečo, ki se lahko pripeti občini. Večjih težav in nesreč zaradi plazu sicer do danes ni bilo, tudi semaforja že dolga leta ni več. A pobočje kljub mirovanju ostaja nevarno za prebivalce in za mnoge voznike, ki potujejo po edini povezavi Koroške s Štajersko.