Danes praznujemo dan državnosti, dan, ko je Slovenija postala neodvisna država, rojstni dan slovenske države torej. Pred 27 leti je bil čas slovenske osamosvojitve, vojne za Slovenijo in prizadevanj za mednarodno priznanje ter plebiscita.
Nekdanja skupna država, SFRJ, je bila ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja na manj kot tretjini povprečja razvitosti zahodne Evrope, Slovenija, ki je bila njen najrazvitejši del, je bila na okoli 40 odstotkih.
Po osamosvojitvi so se stvari spremenile, navkljub temu, da je bilo v tistih letih težko, saj je samostojna država izgubila nekdanje skupne trge, velik del gospodarstva se je znašel v šoku.
Vmes smo leta 2004 postali del Evropske unije, nato smo 1. januarja 2007 prevzeli evro in s tem postali še del evropskega monetarnega evroobmočja. Leta 2008 je Slovenija uspešno predsedovala Svetu EU. Postali smo članica zveze Nato. Vstopili smo tudi v schengensko območje.
Standard Slovencev se je bistveno povečal.
Po kazalniku kupna moč na prebivalca smo bili ob koncu leta 2008 že na 91 odstotkih evropskega povprečja. Italija, na primer, je bila tega leta na 100 odstotkih. Po tem letu pa je tudi Slovenijo zajela kriza, ki se je sprva iz finančne prelila v gospodarsko. To je spet močno vplivalo na slovensko gospodarstvo, kupna moč se je spet znižala in smo na 77 odstotkih povprečja 28 držav članic EU, kar je še vedno manj kot leta 2008. Vseeno pa je to povsem nekaj drugega kot ob koncu osemdesetih let, v času osamosvajanja, ko smo bili na 40 odstotkih.
Ko zdaj pregledujemo, kaj vse se je v teh 27 letih spremenilo, lahko ugotovimo, da je prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev. Zato je primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih nekoliko težja. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar; ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave tolarske bankovce; leta 2007 je slovenske tolarje (SIT) nadomestil evro (EUR).
Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v letu 1991 in koliko v 2017. V letu 2017 smo, na primer, za nakup kilograma črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za nakup kilograma sladkorja trikrat manj, za nakup kilograma kave štirikrat manj in za nakup novega osebnega avtomobila znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred petindvajsetimi leti.
Koliko časa smo morali za nakup posamezne dobrine delati v letu 1991 in koliko v 2017:
Še nekaj podatkov:
BDP/prebivalca:
- Leto 1991: 5.100 evrov
- Leto 2017: 21.000 evrov.