Vače – GEOSS: Dan Slovenske zastave, praznik in tradicija kot del narodovega bitja in žitja

Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica, ki ga vodi Aleksander Hribovšek, je danes v Geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah (GEOSS) pripravilo slovesnost, na kateri so ob dnevu slovenske zastave (7. april) slovesno dvignili slovensko zastavo.

Slovesnost ob dnevu zastave, ko so v Ljubljani 7. aprila 1848 slovenski študentje z Dunaja prvič izobesili slovensko zastavo, je tokrat potekala že dvajsetič. V družbi prijateljev jo je razvil študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, in sicer pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Šlo je za protest proti nemški zastavi, ki so jo istega leta na ljubljanskem gradu izobesili privrženci Nemcev. Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili marca 1848, določili pa so jo slovenski izobraženci na Dunaju.

Vse prisotne sta najprej pozdravila župana dveh občin, kamor spada Geometrično središče Slovenije oziroma kjer je njegova neposredna soseščina. To sta Franci Rokavec, litijski župan, in Milan Balažic, župan sosednjih Moravč.

Franci Rokavec je spomnil prisotne na osamosvojitvene čase. Spomnil je tudi na pogumen korak dunajskega študenta Lovra Tomana, kasneje poslanca na Dunaju, in skupine študentov. “Ne morem si prestavljati koraka Lovra Tomana in razmaha te ideje v času pomladi narodov, ki je obenem znanilec prve pomladi pri nas” je dejal litijski župan Franci Rokavec.

Okoliščine nastajanja slovenske države niso bile naklonjene nastajanju nove države. “Nihče nas ni hotel priznati. Ne Američani, ne takratna Sovjetska zveza in ne Evropa. Vsi so nam odsvetovali ta korak. Hvala bogu, da smo takrat imeli pametno vodstvo, Slovensko vojsko, parlament. Za nas je do takrat veljalo, da smo narod pesnikov. Z osamosvojitvijo smo pokazali, da smo  tudi narod Maistra, narod boja in upora ter ponosen narod,”  je v svojem nagovoru dejal Milan Balažic, župan moravške občine.

Prisotne ob tako pomembnem prazniku, kot je praznik slovenske zastave, po besedah Aleksandra Hribovška redno obiskuje tudi evropska poslanka, gospa Romana Tomc. Ta je v pozdravu in nagovoru med drugim dejala:

“Ni naključje, da je prireditev Dan slovenske zastave vsako leto prvo nedeljo po 7. aprilu prav tu, v Geometričnem središču Slovenije. Na pomniku vklesani verzi slovenske himne, zasajena slovenska lipa, slovenski grbi in drugi simboli slovenstva so svoj prostor našli tu, v simboličnem kraju središča vseh Slovencev. Tu niso po naključju. Tu so z namenom. Kot je srce center življenja vsakega človeka, tako je središče slovenstva tu, v Vačah, simbolno srce naroda in slovenske države. Države z dolgo tradicijo se pomena državnih simbolov zelo dobro zavedajo. Vedo namreč, da se okrog njih zbirajp narodova energija, ustvarjalnost in ne nazadnje moč, da narod preživi v vseh preizkušnjah in viharjih svoje zgodovine. Tako velika moč se skriva v narodovih simbolih!

Simboli slovenske države, grb, zastava in himna, so zato najbolj dragoceni zakladi v zakladnici narodove samobitnosti. A vendar niso nekaj samo po sebi umevnega. Še zdaleč ne. V njih je izpisana zgodovina življenj vseh, ki so hrepeneli in se borili za svobodo, da bi mi danes živeli na svoji, slovenski zemlji.  Da je Slovenija danes samostojna država. V njih je zapisana vsa narodova ustvarjalnost, naš čudovit slovenski jezik, ki se lahko brez sramu po svojih stvaritvah postavi ob bok svetovnim jezikom. V slovenski zastavi, himni in grbu so naša prelepa domovina, njeni kraji, ljudje, njihov ponos in skrbi, njihovo veselje in upanje po boljši prihodnosti.”

Med drugim je vsem nam pa tudi bodočim rodovom položila na srce tudi to, da ko bomo znali domovino in njene simbole spoštovati, ljubiti in se zanje iskreno truditi, bo Slovenija v tej enotnosti sposobna doseči najvišje vrhove in premagati najtežje ovire.

Pa še kako prav ima.

 “Danes smo se zbrali v srcu Slovenije, v GEOSS-u, v počastitev slovenski zastavi. Pravi čas in pravo mesto, kjer se lahko vprašamo, kako ljudem vrniti zaupanje v politiko. Obenem delajmo tudi na ohranjanju kulture spoštovanja. Zastava mora vedno in ponosno plapolati. Koliko pozitivnega naboja prinaša, koliko moči povezovanja skriva v sebi, koliko trenutkov enotnosti se z njo podoživlja. Slavimo danes dan slovenske zastave,” je zaključil svoj slavnosti govor Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta.

Kulturni program so pripravili kulturna društva moravške občine in pesnik slovenske pomladi, Tone Kuntner.

Dan slovenske zastave je dan, izpolnjen z domoljubnimi čustvi, dan, ko lahko vsak ponosno pove, da je domoljub. Zakaj ne bilo tako ves čas, 365 dni v letu? Vsi domoljubi moramo delati na tem. Spoštovanje lastne države in njenih simbolov ni opravilo, početje, ki bi se ga morali sramovati, skrivati.

Ponosni domoljubi smo srečni in izpolnjeni državljani z občutkom, ki nam ga ne more vzeti nihče!

V Fokusu

  • Franc Šink

    Dvomim da je GEOSS še vedno tam.

  • RATATA

    K narodni zastavi in središču Slovenije …. (btw.središče Krajnske je (bilo) na Blokah….) Zgodovinske stvari…
    Meje dežele Kranjske v raznih časih.
    Kranjska v novejšem času.
    V takem obsežku, od Ljubelja do Reškega zaliva in od Krškega polja do Tržaškega zaliva, je stala kranjska dežela do leta 1809.;
    samo od Goriške knežije, ki je leta 1500 prišla k Avstriji, se je Idrija začela ločiti in h Kranjski prištevati; kar je ondašnje rudarstvo leta 1580. prišlo v last nadvojvodi Karolu, nasproti pa je Šumberska okolica prišla k H r v a t i j i, ko so jo 1. 1550 Uskoki posedli.
    Vsa dežela se je dolgo časa delila v pet strani; razločila se je namreč: Gorenjska stran, Dolenjska stran, Srednji del ali Metliški kraj , Notranji del s Krasom, Pivko in Istrijo; vsakateremu delu je bil, kar se je tikalo vojske, odločen poseben glavar, v Ljubljani pa je stal deželni poglavar.
    Po ukazu cesarice Marije Terezije se je leta 1748 vsa dežela razdelila v tri kroge (kresije); Ljubljanska je veljala za Gorenjsko, Novomešk a za Dolenjsko z delom srednje strani, Postojnska za ostanek srednje strani, za Notranjsko, Kras, Pivko in Istrijo.
    Po cesarju Jožefu II. pa je bila leta 1784. za Istrijo posebna kresija odločena, namreč Pazenska.
    Francoska vlada je leta 1811. obsežek Kranjske dežele stisnila na tesneje mejnike; ločila je od Kranjske namreč Vipavo, gornjo Pivko, Kras in Istrijo, ter vse to pridjala Tržaškemu primorju ali Isterski provinciji.
    Ko je Kranjsko zopet prišlo pod Avstrijsko oblast, je po ukazu cesarja Franca I. k tej deželi zopet bila
    pridružena Vipava s Pivko vred, in v teh mejah je bilo Kranjsko vojvodstvo tudi potrjeno po novi ustavi cesarja Franc Jožefa I.
    Do l. 1849. je bila dežela še razdeljena v tri kresije: Ljubljansko, Novomeško in Postojnsko; po novi osnovi pa je nehala ta razdelitev, in vsa dežela se razločuje le v okraje ali kantone.
    https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5TWD12D/3d19618e-228e-4fbd-99aa-55e1e8f52f34/PDF

    • ZatonMesecnikov

      Reškega zaliva

      kaj pomaga, ko istrski Kranjci niso hoteli postati Kranjci…

      • RATATA

        Oni so Istrani še vedno – deželani dežele, bi lahko rekli državljani / tudi Primorci… hrvati še vedno niso in navoženih po zadnji vojni (olujni vojno-redarstveni operaciji) niti slučajno ne marajo!
        A pluseka mi pa ne boš dal?

        • ZatonMesecnikov

          Hrvati in Kranjci so se borili za vkomponiranje predelov z brezimnimi in narodno neodločnimi prebivalci, v svoje narodno telo. Kot Prusija in Avstrija nekoč za primat pri oblikovanju enotne Nemčije.

          Hrvati so zmagali, Kranjci pa še Štajercev niso uspeli asimilirati. Zato je treba biti jezen na Kranjce, ker so bili pač nesposobni. Na nikogar drugega….

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!