Vloga Korošcev pri osamosvajanju države

Foto: arhiv CVZD (http://www.slovenija2001.gov.si/10let/pot/kronologija/)

Na današnji dan pred 27 leti je bil razglašen rezultat plebiscita in na današnji dan praznujemo praznik dan samostojnosti, ki so mu pozneje dodali še ime dan enotnosti. V teh decembrskih dneh leta 1990 se je slovensko ljudstvo skoraj enoglasno odločilo, da bi raje kot v skupni socialistični državi živeli v samostojni, demokratični republiki. Pri formiranju slovenske države v teh časih so imeli pomembno vlogo tudi Korošci.

“Doma sem tam, kjer je bil Prežihov Voranc.”
Pot, ki je vodila do plebiscita 23. decembra 1990, je bila skozi zgodovino Slovencev dolga in trnova. Veliki finale pa se je začel 7. maja 1990 na prvi konstitutivni seji po prvih demokratičnih aprilskih volitvah v Sloveniji, kjer so stranke Demosa dobile večino delegatov v Družbenopolitičnem zboru in Zboru občin. Zanimivo je, da je prvo sejo začel prav Korošec Ivan Dretnik, predsednik Zbora združenega dela, njegov govor pa je zaradi preprostosti in iskrenosti zanimiv še danes:

“Da boste vedeli, s kom imate opravka, se bom čisto na kratko predstavil. Ivan Dretnik, doma sem tam, kjer je bil Prežihov Voranc, če veste kje. Kmetujem na srednje veliki hriboviti kmetiji, ki ima povprečni naklon 33 stopinj, ukvarjam se z živinorejo, pol mleka, pol mesa. Strankarska pripadnost, če vas zanima, prej nisem bil nikjer, zdaj pa sem pristaš Slovenske kmečke zveze, ki me je tudi kandidirala. Kot delegat sem bil že prej v sedanjem sklicu Skupščine in prav v istem Zboru združenega dela za področje kmetijstva. Zakaj sem pa danes zopet tukaj, morate volivce vprašati. Zastopam pa področja: Maribor Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica in Koroško regijo.”

Poleg Dretnika je bilo v tridobni republiški skupščini kar nekaj koroških delegatov. V najpomembnejšem, družbenopolitičnem zboru, je sedel  dr. Drago Plešivčnik. V Zboru občin je bilo Korošcev nekaj več, to so bili Albin KacErvin KokošinekLudvik Kotnik in Jože Kramer, v Zboru združenega dela pa omenjeni Ivan Dretnik ter Jože Studenčnik.

Več na e-koroska.si …

  • ahnenpass

    Kdo so za vas korošči, verjetno mislite na tisto manjšino, ki je niso priključili k Avstriji. kako bi lahko bilo sploh drugače, menda niso avstrijci podpirali nekaj, kar se njih niti najmanj ne tiče. Zakaj bi se sicer avstrijski Slovenci hoteli pridružiti Avstriji, če je čez planke nastajala njihova izvorna domovina? Tako butasti pa spet niso, avstrijski slovenci so še vedno raje drugorazredni avstrijci kot prvorazredni slovenci.

  • ahnenpass

    33 % klanec je mogoče dober za kmetavzarja, nikakor za živino, za katero tak breg ni naravno okolje, kjer se običajno lahko gibajo. Na klancu, živina izgubi več energije kot jo lahko nadomesti s smukanjem zelene gnilobe.
    Danes ni treba nikomur živeti v rovtah, da marsikdo še vedno vztraja, je zaslužna edino sovražna vojaška propaganda, ki jih vsak dan znova vztrajno prepričuje, da je tam pač najlepše in v mestu ni lepo živeti. Povprečen kmetavzar komaj čaka, da se lahko zapelje vsaj za kakšno urico v obližnje mesto, kjer ga nihče ne pozna in lahko opazuje vsaj lepo študentko, ki pač kelnarijo.
    Slovenski kmetavzar ni kmet, ker še samega sebe ne more nahraniti, cela država mora najemati kredite, da taki ne pocrkajo od lakote. Ampak se vojaško policijski džamaheriji tudi to vseeno splača, kaj pa so naše rovte drugo kot delavski gulagi in vojaške karavle.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!