Ko si na Facebooku ustvarite račun, lahko izbirate med 71 različnimi spoli. Na ameriške ženske fakultete se lahko vpišejo moški, ki se identificirajo kot ženske. Na Irskem aktivisti poudarjajo, da vse osebe, ki potrebujejo splav, niso ženske. Vse to in še več je posledica politike spolne identifikacije, ki se v zadnjih petdesetih letih širi v zahodnem svetu.
“Besedna zveza ‘identificiram se kot …’ je glavni pokazatelj krize karakterja sodobne družbe. Tako je svoj prispevek o politiki identitete začel kolumnist in novinar Brendan O’Neill, čigar prispevek povzemamo v tem članku. V preteklosti so ljudje bili nekaj. ”Sem oče”, ”sem mati”, ”sem učitelj”, ”sem žid” je zamenjalo ”identificiram se kot …” Kot dodaja avtor, pa to v mnogih primerih ni povezano z dejstvi. V Ameriki namreč obstaja aktivistka Rachel Dolezal, ki je bila rojena belopolta, ima belopolte starše, a se identificira kot temnopolta in v javnosti nastopa kot temnopolta aktivistka.
2015 po New York Timesu: Leto, ko smo bili obsedeni z lastno identiteto
Na svetu obstaja mnogo posameznikov, ki se identificirajo kot pripadniki obeh spolov, mnogi pa svojo ‘identiteto’ menjajo vsak dan, dodaja O’Neill. Dejstvo, da vstopamo v novo obdobje, obdobje politike identifikacij, lahko dokažemo tudi s tem, da je ameriški The New York Times leto 2015 označil kot ‘leto obsesije zaradi identitete’. Zahodne družbe so namreč s svojim razvojem postavile odlično podlago za razvoj t. i. ‘identifikacijske levice’ v politiki, katere pripadnikov ne druži prepričanje, program ali mnenje o družbenih problemih, pač pa zgolj vprašanje posameznikove identitete. Identitete, ki posamezniku ne glede na vsa objektivna dejstva omogoča, da je belopolt, temnopolt, moški, ženska, homoseksualec, heteroseksualec ali pa nekaj povsem drugega.
Sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri bomo 20. decembra glasovali na referendumu, omogoča zakonsko zvezo dveh oseb – ne glede na njun spol, spolni izraz ali spolno identiteto.
Tradicionalne temelje človekove identitete uničujejo
Kot navaja O’Neill, gre za novo ero – ero, ko se zgodovinska in tradicionalna dejstva o posameznikovi identiteti uničujejo, vpeljujejo pa se novi načini samoidentifikacije na izjemno plitvih temeljih – na temeljih ideje o sebi. Morda se to sliši kot prazno teoretično natolcevanje, a dokazi za to so že vidni v sodobnih družbah.
Moški v potnem listu postane ženska tako, da le izjavi, da je ženska
V Veliki Britaniji lahko moški postane ženska popolnoma legalno – z zamenjavo potnega lista, in sicer tako, da se preprosto identificira kot ženska. Stvari gredo celo tako daleč, da se posamezniki identificirajo za invalidne oz. nesposobne osebe, čeprav po definiciji to niso. Znan je primer britanskega akademika, ki se identificira kot nesposobna, invalidna oseba, vendar zgolj takrat, kadar mu to ustreza. Te nove, fluidne identifikacije spravljajo javno sfero v popoln nered, socialne norme in institucije pa niso več tisto, kar so nekoč bile.
Na ženske fakultete se lahko vpišejo tudi moški, ki se identificirajo kot ženske
Facebook ima v svojem naboru kar 71 spolov, za katerega se lahko posameznik odloči ob odprtju profila, med drugim tudi opcijo ‘drugo’, kar pušča število spolov popolnoma odprto. Spreminjajo pa se tudi fakultete. Ženske fakultete v Ameriki imajo dolgo tradicijo, a se njihovo bistvo, in sicer da jih obiskujejo zgolj ženske, v zadnjih letih spreminja. Na Mount Holyoke College v ZDA se lahko vpiše kdorkoli, ki se identificira kot ženska. Na njihovi listi oseb, ki se lahko vpišejo na fakulteto, je navedenih vsaj 5 različnih spolov, med drugim tudi ženske, ki se ne identificirajo kot noben spol, in moški, ki se identificirajo kot ženske. Mount Holyoke College pa ni edina taka fakulteta, podoben primer najdemo tudi v Smiths College, ki je še do nedavnega veljal za povsem žensko fakulteto, navaja O’Neill.
Študente je potrebno naslavljati s spolno nevtralno obliko
Dokaz, da politike identitet res vplivajo na vse sfere javnega življenja, je tudi sprememba slovnice za namene sodobne družbe. Vse več študentov ne želi biti naslovljenih z on ali ona, temveč jih morajo profesorji naslavljati s spolno nevtralno obliko. Na nekaterih fakultetah poznajo glede na spolno identiteto posameznika že okoli 10 različnih osebnih zaimkov. Kot navaja avtor prispevka, so stvari pripeljale tako daleč, da na Irskem interesna skupina, ki zagovarja splav, zahteva, da v zakonu ni zapisano, da klinike izvajajo splave na ženskah. Kot namreč pravijo – vse osebe, ki potrebujejo splav, niso ženske.
Identiteta ni več to, kar človek je, ampak njegova ideja o samem sebi
A zgolj obstoj mnogih identitet pravzaprav ni tisto, kar avtorja prispevka v sodobni družbi najbolj moti. Problem je nestabilnost te ideje. Iskanje identitete za človeštvo ni nekaj novega, a novo je to, da je identiteta posameznika postala popolnoma subjektivna stvar. Včasih je bila ta izoblikovana na podlagi človekovih izkušenj, prepričanj in skozi udejanjanje v javni sferi, strankah in organizacijah. Danes je ta identiteta očitno ustvarjena na podlagi obrambne drže in samoodločanja. Kot navaja New York Times, identiteta ni tisto, kar človek je, temveč tisti ‘aspekt sebe’, ki je za posameznika oziroma za njegovo ‘idejo o sebi’ najpomembnejši. Identiteta torej ni več to, kar smo, ampak zgolj ideja o sebi.
Ustvarilo se je okolje, kjer identiteta nima trdnih, tradicionalnih temeljev
Do tega stanja je pripeljal razvoj zahodnih držav zadnjih 50 let. Ustvarilo se je okolje, kjer identiteta nima trdnih temeljev. Vse tisto, kar nas je v preteklosti določalo kot osebe (država, vera, poklic, družina), ni več pomembno. Državljanstvo in pripadnost narodu nista več pomembna, cerkev je v krizi, poklic je postal le še način, s pomočjo katerega dobimo denar, družina pa ne velja več za del identitete. Vse to pa izvira iz strahu in samoobrambe pred možnim napadom. Kot pravi avtor prispevka, so dokaz za to gejevski aktivisti, ki po eni strani želijo biti napredna, liberalna, nova smer v družbi, hkrati pa še vedno iščejo fundamentalne razloge za svojo spolno usmerjenost, iščejo biološke dokaze, da se gejevstvo pojavlja tudi med živalmi, in iščejo t. i. ‘gejevski gen’.
Cilj je uničenje temejev, ki so se izoblikovali skozi stoletja
Politika identitet, ki smo ji izrazito priča v zadnjih desetletjih, ima, kot pravi O’Neill, zgolj en cilj. To je razjedanje institucij, prepričanj in svoboščin okoli življenja in identitet, ki so se izoblikovale skozi stoletja obstoja človeštva. Politika identitet zahteva spremembo celotnega javnega življenja in zanika vse temelje, na katerih je človeštvo postavljeno.
M. G.