Histereza, evropska ekonomska bolezen dolgotrajne brezposelnosti, se širi

Foto: Pixabay

Evropska kriza brezposelnosti predstavlja eno večjih gospodarskih nevarnosti za prihodnost. Statistika za Slovenijo kaže, da je med brezposelnimi osebami ogromno mladih, ki na slovenskem trgu dela ne najdejo svoje priložnosti. Dolgotrajna brezposelnost ima poleg ekonomskih in socialnih tudi številne psihološke posledice. 

Po podatkih Eurostata se je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji po letu 2012 povišala s 13,6 odstotkov v letu 2009 na 20,2 odstotkov v 2014. Pred tem je bila povprečna brezposelnost mladih Slovencev nižja od evropskega povprečja, zdaj pa povprečje Evropske unije že konkretno presegamo. Obeti za prihodnja leta niso pretirano optimistični, zato je potrebno pregledati, kakšne posledice pušča dolgotrajna brezposelnost pri mladih.

Več kot 15 odstotkov mladih v EU je brezposelnih več kot štiri leta
Slika brezposelnih mladih med 15. in 24. letom starosti dobiva iz leta v leto slabšo podobo. Veliko jih je brez zaposlitve krajše časovno obdobje običajno po šolanju, strmo pa narašča delež mladih, ki so dolgotrajno brezposelni. Več kot 15 odstotkov mladih v EU je brezposelnih več kot štiri leta.

Dolgotrajna brezposelnost pri mladih povzroča duševne bolezni 3

Vir: Eurostat

Posledice dolgotrajne brezposelnosti so zaskrbljujoče, saj lahko ob finančnih težavah kmalu nastopi tudi socialna izolacija, depresija, občutek nesmisla, nesposobnosti in druga čustvena stanja, ki na dolgi rok začnejo najedati psihično zdravje mladih.

 

Dolgotrajna brezposelnost mladih povzroča duševne bolezni
Histereza je v ekonomiji brezposelnosti poznana kot pojav, za katerega so značilni učinki, ki se pojavijo ali ostanejo tudi po odstranitvi dejavnikov, ki so sprožili prvotni porast brezposelnosti. Kljub temu da je kriza v večjem delu Evrope morda na nek način že v zatonu, so njene posledice na brezposelnosti, predvsem mladih, še kako očitne. Konca naraščanja deleža mladih, ki na trgu dela ne najdejo mesta, zaenkrat ni na vidiku.

Evropski ekonomski histerezi sledi slovenska depresija
Blaga depresija lahko nastane ob vsakršnih pomembnih izgubah, odvisno od percepcije in psihične stabilnosti posameznika. Brezposelnost ne pomeni le izgube službe, ampak tudi izgubo samospoštovanja, občutka pripadnosti, koristnosti in smisla. Verjetno je odveč omenjati vse izgube, ki so posledica finančnih primanjkljajev. Stopnja depresije kot posledice brezposelnosti pri mladih se sorazmerno poglablja glede na to, kako dolgo ostajajo brez službe. Po nekaj letih je njihovo čustveno stanje pogosto tako načeto, da postanejo pri iskanju zaposlitve apatični in neaktivni.

Foto: STA

Foto: STA

Kdo bo ukrepal?
Odgovornost za pereče številke na področju brezposelnosti mladih je potrebno nekoliko razdeliti. Gotovo je določen del odgovornosti na ramenih mladih posameznikov, ki včasih vir moči preložijo na državo in pasivno čakajo, da jih zaposlitev “doleti”. Preostanek – večji del – odgovornosti pa nosijo organi države, ki s svojo gospodarsko politiko in počasno ekonomsko ekspanzijo mladim Slovencem ne omogočajo ugodnih razmer za pridobivanje ustreznih znanj in izkušenj. Tako se zadnja leta vse več mladih odpravlja iskat priložnost za unovčenje svojega znanja in potencialov preko meja Slovenije.

A. D.

 

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!