Mavrična zastava, ki v zadnjem času predstavlja simbol LGBT-skupnosti, ni ravno avtorsko delo. Pred njimi so jo imeli že kristjani, budisti, Indijanci … Razlogi, da jo je LGBT skupnost uporabila kot svoj simbol, pa si vse več ljudi razlaga kot upor do drugih ver.
Mavrične zastave, ki jih v zadnjem času vidimo vse pogosteje tudi v Sloveniji, v Ameriki visijo povsod kot prikaz solidarnosti s skupnostjo po tiranskih napadih na nočni klub homoseksualcev in lezbijk v Orlandu na Floridi. Na prvi pogled se morda mavrična zastava zdi nenavadno sončen odgovor na smrtonosno streljanje v ZDA, toda to ni njen prvotni kulturni simbol.
Mavrična zastava simbol LGBT-skupnosti?
V poznih 70-ih je simbol mavrične zastave za homoseksualno skupnost oblikoval homoseksualni aktivist Gilbert Baker. Drzen dizajn se je v javnosti pojavil leta 1976, ko je ZDA praznovala dvestoletnico neodvisnosti kot republika.
Mestni nadzornik Harvey Milk je prvi odkriti homoseksualec, ki je bil izvoljen na javno funkcijo v Kaliforniji. Prav on je spodbujal Bakerja, da razvije simbol homoseksualne skupnosti, ki bo krepil njihov ponos in socialno neodvisnost.
Baker je želel, da logotip natančno predstavlja homoseksualno skupnost. V nacističnih koncentracijskih taboriščih so bili ljudje, ki so bili zaprti zaradi svoje homoseksualnosti, označeni z roza trikotnikom, pritrjenim na njihova oblačila. V desetletjih po koncu druge svetovne vojne so homoseksualne skupnosti po vsem svetu nosile roza značko kot znak namernega ponižanja in ponosa. Ta simbol Bakerju ni bil všeč, zato je želel nekaj drugega. “Potrebovali smo nekaj lepega, kaj od nas,” je pripomnil.
To je naravna zastava, to je z neba
Novinarji in zgodovinarji so nato dolgo ugotavljali in špekulirali, kako točno je ravno mavrica na koncu postala ustrezen simbol. Pogosto navedena hipoteza povezuje mavrico z igralko Judy Garland, ki je dolgo časa veljalo za homoseksualno ikono (njena vloga v filmu Čarovnik iz Oza je dala pogovorni izraz “prijatelj od Dorothy” kot izraz za homoseksualca).
Drugi avtorji so ugotavljali, da so močne svetle barve stoletja služile kot okrajšava za homoseksualnost (npr. Oscar Wilde je nosil zeleni nagelj, da je označil svojo spolno usmerjenost). Toda v intervjuju, ki ga je Baker dal v Muzeju moderne umetnost, je povedal, da je bila ključna izbira mavrice bolj osnovna, kot pa povzemajo te teorije. “To je naravna zastava, to je z neba,” trdi Baker.
Začetna mavrična zastava je sestavljena iz osmih barv – dve več od različice, ki je zdaj priznana na mednarodni ravni kot simbol za LGBT-skupnost – in vsaka barva ima simbolni pomen. Pasovno vroče roza (spolnost), sledi rdeča (življenje), nato oranžna (zdravje), rumena (sončna svetloba), zelena (narava), turkizna (magija), modra (vedrino) in vijolična (duh).
“Iz fizikalnega stališča je mavrica redek pojav, kjer se žarki sončne svetlobe v kapljicah vode razlomijo in razpršijo v spektralne barve. Življenje na Zemlji pa potrebuje energijo bele, sončne svetlobe, ne zgolj rdeče, rumene ali modre. S strani homoseksulnih skupin in lobijev je bila mavrica kot simbol čarobne povezave med Zemljo in nebom načrtno in premišljeno ukradena ter zlorabljena. Mavrične parade nimajo nič skupnega z življenjem – so njegovo nasprotje. Simbol mavrice naj bi to prikril in zavajal ljudi. V bistvu je mavrično obarvana parada prav ogledalo naravnega pojava, ki je res redek, hitro izgine in ne pusti nobene življenjske sledi,” je povedala Metka Zevnik iz Gibanja za otroke in družine.si.
Mavrična zastava – simbol družbenih aktivistov?
V poznem 15. stoletju je mavrično zastavo uporabil nemški teolog Thomas Müntzer v svojih reformnih govorih. Mavrična zastava je predstavljala simbol verskih in družbenih aktivistov ter njihovih vzrokov. V 16. stoletju, v času nemške kmečke vojne, označuje obljubo družbene spremembe, poroča BBC.
V 18. stoletju se je angleško-ameriški revolucionar Thomas Paine zavzemal za sprejetje mavrične zastave kot univerzalni simbol za prepoznavanje nevtralne ladje na morju. V poznem 19. stoletju v vlogi budističnega simbola kot simbol nevtralne vere, pri Indijancih pa simbol uporabljajo vsako leto 31. januarja v spomin na duhovnega vodjo Meherja Baba, od leta 1961 pa jo uporabljajo tudi člani mednarodnega mirovna gibanja.
S. K.