Generalnemu direktorju RTV Marku Filliju ne bo to, da je izterjal prispevek za nacionalko, ki ga že dve leti ni plačeval prvak SDS Janez Janša, nič pomagalo, če pri oblastnikih ne bo uspel zagotoviti, da se prispevek, ki ga plačujemo vsi odjemalci električne energije, ne poveča vsaj za tretjino. Poslovni rezultati, ki jih beleži ta javna hiša, kot jo je poimenovala nekdanja kulturna ministrica Majda Širca, so namreč katastrofalni.
Če se je nekdanji direktor Anton Guzej trudil, da bi število zaposlenih zmanjšal, se Marko Filli že dobrih šest let vsak dan trudi, da bi ga povečal. Nekdanji generalni direktor Guzej pri svojih načrtih ni bil najbolj uspešen, a je kljub vsemu število zaposlenih uspel zmanjšati za nekaj sto glav na cca. 1900 zaposlenih. Kar je še vedno številka, ki marsikoga osupne in se mu takoj porodi vprašanje, kaj ta množica na nacionalki sploh dela.
Na drugi strani je Marko Filli v poslovnih načrtih precej bolj uspešen od svojega predhodnika. Koliko zaposlenih bo imela nacionalka ob koncu njegovega mandata, ni bilo sicer nikjer zapisano, toda že danes se zdijo rezultati več kot občudovanja vredni – v šestih letih se je število redno zaposlenih povečalo za več kot 300 in se danes približuje številki 2300, če zunanjih sodelavcev pri tem sploh ne omenjamo.
Ko 2300 ljudi ne ve, kako bi se lotilo desnice ….
Toda kljub 2300 zaposlenim in izjemnemu kadrovskemu ter intelektualnemu potencialu na nacionalki ne vedo, kako bi se – razen da povzemajo članke, ki so objavljeni na spletni strani radikalnih levičarskih strank – lotili desnice. Ideja, ki se je porodila v glavi urednice, se je zato sprva zdela več kot brilijantna –namesto priprave posameznih prispevkov o desnici bo temu namenenjena kar celotna oddaja, in to v trenutku, ko Slovenijo pretresa afera ugrabljenih dečkov, da “Panamskih dokumentov” niti ne omenjamo.
Oddaja o desnici – gostje pa levičarji
Če je bila ideja urednice sprva genialna, pa se je že takoj v naslednjem koraku izkazala za precej težek zalogaj. Vendarle bi bilo čudno, če bi v oddajo o desnici vabili same levičarje. Edini zagovornik posiljevalcev iz Kölna Igor Pribac ima na nacionalki sicer domovinsko pravico, tako da bi bil o tej tematiki povsem primeren sogovornik, a bi se vseeno spodobilo, da se povabi vsaj enega, ki deluje desno (prevod: ki ni skrajni levičar).
In urednica Ilinka Todorovski je naredila prvo katastrofalno napako. Predsednika Zbora za republiko Franceta Cukjatija je poklicala, če bi lahko prišel kdo od njihovih. Cukjati je malo razmislil in Ilinki predlagal univerzitetnega profesorja in analitika Boštjana M. Turka – s tem pa v nezavidljivo stisko postavil ne samo Ilenko Todorovski, ampak tudi odgovorno urednico Jadranko Rebernik.
Zabredla v težave, po otroško zardela – nato pa z lažjo rešila svojo zagato
Bizarno so namreč vsi skupaj pozabili, da je Boštjan M. Turk persona non grata na nacionalki. Izjema je bilo le obdobje, ko je bil odgovorni urednik Rajko Gerič in še kakšen mesec po koncu njegovega mandata, od tedaj naprej pa – nikoli več. Menda Turk noče povedati tistega, kar pričakuje urednica, ampak raje pove to, kar misli sam. To pa se na nacionalki nikoli ne more končati dobro.
Ko se je Ilenka zavedala, v kakšne težave je zabredla, je bilo že prepozno. Kot nam je pojasnil naš vir z nacionalke, je najprej od sramu – da je sploh pomislila in klicala nekoga iz Zbora za republiko – zaredela. Slaba vest je muhast birič, bi ob tej priložnosti lahko povzeli misel Draga Jančarja iz znamenitega romana Katarina, pav in jezuit. Prav zato Ilenka Cukajtija ni upala sama poklicati, ampak je to “umazano” delo naročila tehniku, ki je moral predsedniku Zbora za republiko prenesti to otroško laž: “Ker smo že zaključili z oblikovanjem ekipe, Boštjan M. Turk žal ne more več priti v oddajo.”
Majhna laž, ampak Ilinki se je odvalil kamen od srca. Znova bo oddaja Tarča takšna, kot mora biti.
M. H.