Nadškof Zore o tem, kdaj postaneš komunist

"Vprašanje družinskega zakonika in vprašanje družine presegata tako državo kot tudi Cerkev" (foto: N. K.).

Ni zahteval nobene avtorizacije intervjuja. Na vprašanja odgovarja jasno in kratko. To je ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Čez dobra dva tedna bo minilo leto dni, odkar je prevzel krmilo nadškofije.

Po vseh finančnih aferah, odstopih škofov in dolgotrajnem obdobju brezvladja vodi nadškofijo brez strahu pred mediji, pred slovensko javnostjo. Pove, kar misli, pa naj gre za družinski zakonik ali pa migrantsko problematiko.

Gospod nadškof – da se najprej vrneva k zgodovini – je finančni zlom, ki je bil povezan z  mariborsko nadškofijo in posledično tudi s celotno slovensko Cerkvijo, že stvar preteklosti?
Povsem stvar preteklosti še ni. Tudi zato ker me novinarji vseskozi znova to sprašujete, to ne more biti stvar preteklosti. Se mi pa zdi, da smo zdaj prišli na tisto stopnjo, v kateri se stvari že dokončno rešujejo, namen je bil namreč doseči dogovor nadškofije z vsemi upniki, predvsem z bankami. Ta dogovor se zdaj začenja izvajati. Po času, ki je določen, se mi zdi, da bodo stvari postavljene na svoje mesto, s tem pa bo omogočen nov začetek. In to se mi zdi bistveno, ker ta nov začetek potrebuje ne samo mariborska nadškofija, temveč celotno tisto področje, potrebuje ga tudi mesto Maribor. Potrebuje več optimizma, več luči, več svetlobe. To pa mislim, da se začenja, in tega sem vesel.

Iz mariborske nadškofije so namreč prihajali glasovi, da je bilo več posluha za njihove težave s strani graške škofije kot s strani slovenskih škofij. Je to res?
Ne samo s strani graške škofije, tudi celovška škofija je sodelovala in kakor vem, se povezujejo tudi z nemško Cerkvijo. Te imajo namreč več sredstev in lahko pristopijo na drugačen način, tako v pogajanih z upniki kakor tudi glede konkretnega reševanja. Tukaj ne gre za vprašanje posluha, gre za vprašanje konkretnih možnosti.

"Vse to je samo gašenje požara," je med drugim o migrantski krizi povedal ljubljanski nadškof (foto: N. K.)

“Vse to je samo gašenje požara,” je med drugim o migrantski krizi povedal ljubljanski nadškof. (Foto: N. K.)

Torej ne gre za to, da vsaka slovenska škofija rešuje zgolj samo sebe?
Ne, ni šlo za to, temveč so možnosti zelo omejene. Sami veste, da sta tako celjska kot tudi murskosoboška škofija vpeti v vse to dogajanje, ker sta bili del mariborske nadškofije in vse te stvari se potem poznajo dosti širše.

Zelo nenavaden slog vodenja imate. Zdi se, da v celoti sledite smernicam papeža Frančiška.
Skušam. Skušam mu slediti. Konec koncev je le on tisti, ki je bil po volitvah v konklavu in po božji volji postavljen na mesto vodenja katoliške Cerkve. Poleg tega pa mislim, da njegov način vodenja prinaša nekaj novega, nekaj svežega v oznanjevanje Cerkve, kar dejansko dokazuje njegova neverjetna priljubljenost, tudi sprejetost z različnih strani. Tudi s strani naših medijev, ki so znali včasih biti zelo pikri, zdaj glede njega kakšnih takih stvari še nisem zasledil.

Nadškof Zore o novem medijskem projektu NOVA24TV: “Vse, kar lahko prinese k uravnoteženosti medijskega prostora, pozdravljam. To je potrebno in je dobrodošlo. Verjamem pa, da je to zahteven projekt, predvsem v tej naši razdvojenosti, ne samo družbeni, ampak predvsem medijski razdeljenosti in razslojenosti. Upam, da vam bo dejansko uspelo biti medij, ki bo prinašal svet, politiko, gospodarstvo in družbena vprašanja takšna, kot so. Ne pa »sfrizirana« za neke potrebe.”

Mogoče ravno obratno. Papež Frančišek se zdi precej sprejet tudi v teh “levih” krogih, v konservativnih pa nekoliko manj. Včasih mu celo očitajo, da je “rdeči” papež.
No, glede tega je papež navedel škofa Romera, ki so mu tudi očitali, da je “rdeči” škof, ampak pravi: “Dokler pomagam revežem, toliko časa sem dobrotnik, ko pa se začnem spraševati oziroma začnem spraševati okrog, zakaj so nekateri revni, takrat pa postanem rdeč ali pa komunističen in tako naprej.” To ni nič posebnega, tudi papež sam ne velja ravno za “rdečega”, je pa njegovo oznanilo vedno znova spraševanje za vsakega izmed nas, ali smo dovolj evangeljski, ali res zajemamo iz evangelija, ali pa se morda bojimo tiste evangeljske svobode in širine evangeljske radikalnosti, ki nam jo prinaša Jezus Kristus s svojim oznanilom.

Pojmi, kot so radikalna konservativa oziroma liberalna konservativa, so konec koncev neulovljivi. Če bi se zdajle začeli konkretno spraševati, kaj je papež Frančišek spremenil od Cerkvenega nauka, bi prišli do ugotovitve, da nič. To pomeni, da ohranja Cerkveni nauk. Normalno, da ga ohranja.

Seveda, ampak ko ravno govoriva o papežu Frančišku in vašem slogu vodenja, sem mislil tudi na poudarke, ki ste jih izrekli v zvezi z migranti in njihovim prihodom v Evropo.
Tukaj je bilo več izjav. Zdi se mi, da se mora ta migrantska situacija reševati na treh področjih. Eden je človek, ki je pred teboj. Če je lačen, mu daj jesti. Če je žejen, mu daj piti. Tukaj smo pred radikalnostjo evangelija.

Druga stvar je, tudi ta človek, ki je pred teboj, je potreben varstva. Vse je potrebno narediti za to, da bodo varni oni in da bomo varni tudi mi. Zato imamo pristojne institucije, ki morajo svoje poslanstvo in svojo službo dobro, dobro opravljati. Ampak vse to je samo gašenje požara.

Tisto tretje, kjer se mi zdi, da res sežemo v to migrantsko problematiko, pa je ustaviti nasilje na kriznih žariščih. In tam se stvari odvijajo prepočasi, bistveno prepočasi. Tam je še vedno preveč sebičnosti, očitno preveč sebičnosti s strani tistih, ki odločajo v svetovnih merilih, in samo tam se stvari dejansko lahko ustavijo. Edino tam se lahko migrantska problematika reši.

"...»dol« je potrebno ustavit stvari, tam kjer je žarišče vse krize in najbrž bo moral biti svet manj sebičen, samo malo manj sebičen, pa bo na tem stvari bistveno več miru." (foto: N. K.).

“…’dol’ je potrebno ustaviti stvari, tam, kjer je žarišče vse krize, in najbrž bo moral biti svet manj sebičen, samo malo manj sebičen, pa bo na tem svetu bistveno več miru.” (Foto: N. K.)

Se strinjate z izjavo murskosoboškega škofa, ki opozarja na islamizacijo Evrope?
Naknadno je bilo objavljeno tudi njegovo pojasnilo, kjer je pojasnil, da tudi on ni proti temu, da se pomaga ljudem, ki potrebujejo pomoč. Je pa proti temu, da bi si zakrivali oči in da bi bili nekako z glavo v pesku kakor noj med celotnim dogajanjem. Na te stvari je želel opozoriti in to je samo drugače povedano to, kar mislim tudi jaz; potrebno je poskrbeti za varnost, ‘dol’ je potrebno ustaviti stvari, tam, kjer je žarišče vse krize, in najbrž bo moral biti svet manj sebičen, samo malo manj sebičen, pa bo na tem svetu bistveno več miru.

Vas torej ni strah islamizacije?
To se lahko zgodi, seveda se lahko zgodi, vendar če bomo kristjani znali biti zares kristjani, torej če bomo kristjani res začeli živeti z evangelijem, potem se bo naša vera poglobila. Tudi naša pričevalna moč se bo okrepila. Zdaj je vprašanje, kako se bo ta migrantska problematika reševala. Če bodo vse migrante spravili v neka zaprta področja, potem bomo imeli islamske enklave v Evropi, več kot jih imamo sedaj. Imamo pa jih že precej. Če pa jih bodo znali nekako razporediti, morda tako kot je predlagal papež Frančišek, da sprejme eno družino ena župnija ali ena občina, potem se odpira možnost integracije.

In kdaj lahko ljubljanskega nadškofa Zoreta pričakujemo na Twitterju?
Tukaj sem pa jaz še iz nekega obdobja, ki je minilo. To so ta družbena omrežja, na katerih se pa prav nič ne znajdem.

Pa vendar, papež Benedikt je šel na Twitter, papež Frančišek je prav tako na Twitterju …
To še ne pomeni, da moram biti tudi jaz. Čeprav ne zanikam koristnosti tovrstnega komuniciranja z javnostjo, ampak zaenkrat se za to še nisem odločil.

Koliko je bilo ponudb s strani slovenskih župnij oziroma župnišč, če smo bolj natančni, da sprejmejo vsaj eno migrantsko družino?
Za eno vem, ampak je niso mogli sprejeti, ker je bila takrat zakonodaja še takšna, da se to ni dalo.

Je pa odprtost na strani slovenske Cerkve za tovrstno pobudo?
Je, vsaj s strani nekaterih. Ampak tu so stvari veliko bolj kompleksne kot pa zgolj ta zelo lepa ponudba, ki ste jo mediji hitro pograbili.

Pa menite, da bi migrantske družine, ki so več ali manj muslimanske, sploh bile pripravljeni živeti v katoliških župniščih?
Verjetno da, nekatere ja, to se je že dogajalo. Vse pa najbrž ne. Tako da se mi zdi, da tukaj ni lahkih rešitev in lahkih odgovorov. In glede tega si moramo biti na jasnem.

Z nadškofom Zoretom smo se pogovarjali tudi o družinskem zakoniku in o nujnosti boja za družino, za otroke, ki jim pripadata tako oče kot mati. In o zlorabi pojma človekovih pravic. Drugi del intervjuja bo objavljen v ponedeljek, 9. 11. 2015.

Uroš Urbanija, Nina Knapič

 

 

 

 

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!