Zloraba begunske krize za lastni politični piar. To je Nataša Pirc Musar.

Nataša Pirc Musar (Foto: STA)

Dve humanitarni organizaciji, dva načina dela. Karitas, katerega direktorja skoraj ne poznamo. In Rdeči križ. V rokah bogate leve politčne elite. V rokah Nataše Pirc Musar. Humanitarke, ki pred kamerami veliko govori o humanosti. Če siromakom tudi pomaga, ve le Bog.

Nataša Pirc Musar je v besedah sočutna (predvsem do skorumpiranih levičarskih politikov in migrantov), odgovorna (do prijateljev in somišljenikov) in vestno skrbi za prepoznavnost (Rdečega križa, pa tudi svojo, seveda).

Nataša Pirc Musar je pravnica. V njenem življenjepisu je kup sijočih priporočil, kot na primer to, da je svoje novinarsko znanje dodatno izpopolnjevala na CNN v Atlanti, v Združenih državah Amerike, med študijem na oddelku za medije na univerzi v Manchestru v Veliki Britaniji pa je bila na praksi na televizijskih postajah BBC, Sky News, Reuter TV in drugih. Lepo, ampak to seveda ni poceni.

Želja po novih znanjih je Pirc Musarjevo vodila v gospodarstvo. Vodila je službo za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, največji zasebni finančni družbi v Sloveniji. Pred desetimi leti je začela opravljati funkcijo informacijske pooblaščenke. Takrat oziroma leto kasneje je omenjeni urad davkoplačevalce stal več kot milijon evrov letno. Toliko je namreč znašal proračun Informacijskega pooblaščenca brez upoštevanja namenskih in evropskih sredstev. Z leti pa se je še povečeval.

Pirc Musarjeva je letos – po propadli kandidaturi za generalno direktorico RTV – ustanovila Odvetniško družbo Pirc Musar. Kakor kaže, se njena kariera strmo vzpenja in je prišla do točke preloma, ko se želi kot tuji bogataši tudi sama ukvarjati z dobrodelnostjo. To je fenomen svetovnega formata – ne vemo, ali zato ker se bogatim oglasi vest ali ker pač potrebujejo nove pralnice denarja.

Toda za razliko od tujih bogatašev, ki ustanavljajo svoje dobrodelne sklade, je Nataša Pirc Musar ravnala drugače. V skladu s slovensko totalitarno prakso, ko se leva politika zajeda v vse pore družbe, se je dala postaviti za prvo damo z državnim denarjem obilno financirane humanitarne organizacije Rdeči križ. Lepo je namreč biti humanitarec, še lepše pa je, če to delaš s tujim denarjem.

Rada ima vse, ki ne mislijo drugače od nje

Toda njena humanitarnost se konča pri vseh, ki mislijo drugače. Predvsem na družabnem omrežju Twitter v zadnjem času rada izključuje, še raje pa je vzvišena, aroganta in tudi nesramna. Lucija Šikovec Ušaj je pravnica, vendar preveč načelna, da bi bila bogata (kot zapiše na svojem Twitterju), za razliko od Musarjeve, ki je očitno preveč bogata, da bi bila načelna. Kaj jo moti pri twittanju Lucije Ušaj, da jo je vehementno blokirala, ni jasno.

Morda to, da ni zagreta za gradnjo džamije. Ampak saj ima Musarjeva navsezadnje prav. Če bo samo odstotek vseh beguncev in migrantov ostal v Slo, jo bomo res potrebovali – slej kot prej. Ali pa jo moti, da Lucija Usaj opozarja na to, da je policija v Grčiji med 14 kontejnerji za humanitarno pomoč našla tudi dva, polna orožja in municije.

Kot predsednico Rdečega križa bi jo moralo bolj zmotiti slednje:

Ženska, ki odgovorno ščiti »levico«

29. junija letos je Nataša Pirc Musar postala nova predsednica Rdečega križa Slovenije. Ob izvolitvi za predsednico je dejala, da ji nova funkcija predstavlja izziv in obenem odgovornost. Da ima veliko volje in energije, s katerima želi največji slovenski humanitarni organizaciji doprinesti še večjo prepoznavnost in širiti zavedanje o dobrodelnosti, predvsem med mlade.

Kako odgovorno se loti dela na vsaki novi poziciji, vemo še iz časov, ko je bila informacijska pooblaščenka. Njena »odgovornost« hitro postane »prepoznavna«. Javnosti so dobra znana njena mnoga sporna in politično pristranska ravnanja. Recimo akcija zoper Demokracijo, potem ko so leta 2006 v reviji objavili seznam nekaterih plač, ki so jih prejemali v časopisni hiši Delo. Gotovo je bilo tudi njej, ne samo njenemu sodelavcu Bogataju, zelo pomembno, da prepove objavljanje sodelavcev Službe državne varnosti (SDV) ali po domače Udbe; ker je šlo za varstvo osebnih podatkov, seveda. Zelo “sočutna in odgovorna” je bila tudi pri zaščiti Jureta in Damijana Jankovića. Njen urad je namreč sprožil postopek zoper novinarje TV Slovenija, POP TV in Požareporta, ki so razkrivali prikrita lastništva (njunih) ciprskih podjetij.

Spomnimo še na večmesečni boj Nataše Pirc Musar proti Politikis.si zaradi objave famoznega obtožnega predloga v zadevi Patria. Bivša informacijska pooblaščenka se dosledno drži načela »odgovorno ščitim levico«.

Afera Rdeči križ nekoč in danes?

Odmevna finančna afera je izbruhnila februarja 2001, ko se je izkazalo, da si je takratni sekretar RK Mirko Jelenič med letoma 2003 in 2006 izplačeval previsoke plače, RK pa je pod njegovim vodstvom zbrani denar posojal in se hkrati ukvarjal še z drugimi pridobitnimi posli, povezanimi s sumi korupcije.

Generalni sekretar te organizacije Janez Pezelj je bil takrat prepričan, da RK ni nikoli izgubil ugleda; da so ugled izgubili kvečjemu nekateri posamezniki. Helena Zupančič Kastelic pa v svojem diplomskem delu iz leta 2003 z naslovom Afera Rdeči križ v luči preiskovalnega novinarstva ugotavlja prav to. Med  drugim navaja tudi rezultate javnomnenjske raziskave, ki je potrdila, da se je pri 56,5 odstotkih Slovencev in Slovenk zaupanje v Rdeči križ znižalo.

Zgodovina se rada ponavlja. Če so na Rdečem križu želeli dvigniti svoje rejtinge med ljudmi, jim to s Pirc Musarjevo gotovo ne bo uspelo. Prav nasprotno. Pirc Musarjeva je pravzaprav zagotovilo, da se nam ponovno obeta odmevna afera. Če ne finančna, pa zagotovo družbeno-politična.

V. V.