Nič več političnega turizma za Violeto Tomić in Miho Kordiša

Datum:

Ko je oktobra venezuelski socialistični predsednik Nicolas Maduro poslal na mejo s Kolumbijo vojsko, da bi preprečila tihotapljenje nafte v Kolumbijo, se je špekuliralo, da je to naredili tudi zato, da bi ustvaril izredne razmere, kar bi mu omogočilo, da bi prestavil splošne volitve v venezuelski parlament, ki so bile razpisane na njegov godovni dan.

Maduro je kot kandidat vladajoče Združene socialistične stranke Venezuele (PSUV) oziroma chavistov na predsedniških volitvah leta 2013, ki so potekale mesec dni po smrti karizmatičnega Huga Chaveza, le za las premagal kandidate združene demokratične opozicije (MUD Unidad) Henriquea Caprilesa Radonskega. Ta je zaradi minimalne razlike 1,5 odstotka zahteval ponovno štetje vseh glasov, vendar je vrhovno sodišče na koncu njegov poziv po ponovnem štetju zavrnilo in priznalo Madurovo zmago.

V letu in pol pod Madurovo oblastjo so se razmere v Venezueli bistveno poslabšale. Malo na račun padca cen nafte, glavnega venezuelskega izvoznega artikla, veliko pa zaradi nesposobnosti vladajoče politike. Glavni problemi v tej južnoameriški državi, ki ima največje zaloge nafte na svetu, so: kriminal, korupcija, inflacija, redukcije električne energije, gospodarska kriza, pomanjkanje dobrin v trgovinah, zaradi katerih morajo Venezuelci čakati v vrstah. Kupijo lahko le omejeno število artiklov, po nakupih se lahko odpravijo le takrat, ko jim je to dovoljeno glede na njihovo matično številko …

Začimba predvolilnega boja
Zavedajoč se, da bi volilni poraz na parlamentarnih volitvah prinesel konec privilegijev za chavistično elito, med drugim tudi možnosti potovanj v tujino, nakupov dolarjev po nerealnem uradnem tečaju in dostop do luksuznih dobrin ter subvencij in socialnih transferjev za njihove podpornike iz revnejših slojev, so se chavisti na volitve dobro pripravili. Že aprila so povečali število parlamentarnih sedežev v okrožjih, kjer je PSUV tradicionalno močna. Da bi malo omilil vpliv inflacije, ki na letni ravni po uradnih podatki znaša 80 odstotkov, realno pa 180 odstotkov, je Maduro z novembrom ponovno – letos že četrtič – dvignil minimalno plačo, ki znaša zdaj 9.648,16 Bs oziroma, preračunano po tečaju črnega trga, okoli 10 ameriških dolarjev!

Ko so poleti v opoziciji že izvedli primarne volitve in izbrali svoje kandidate, je venezuelska volilna komisija, ki ji predseduje prochavistična Tibisay Lucena Ramirez, predpisala 50 odstotkov ženskih kvot. Nekateri pravniki menijo, da je to neustavno, saj je šlo za spremembo pravil, ko je volilni proces že potekal. Tako je morala opozicija nekatere potrjene kandidate zamenjati. Za začimbo predvolilnega boja sta poskrbela tudi nečaka Madurove žene Cilie Flores, odvetnice, ki je sodelovala v procesu, ki je Huga Chaveza oprostil sodelovanja v državnem udaru leta 1992. Nečaka, eden od njiju je tudi posinovljenec Cilie Flores, sta bila sredi novembra aretirana na Haitiju pod obtožbo, da sta želela v ZDA pretihotapiti 800 kilogramov kokaina.

Prepoved opoziciji
Devetim opozicijskim voditeljem so tekom leta 2015 prepovedali kandidirati na volitvah, vsaj štiri so zaprli in jim tako onemogočili politično delovanje in sodelovanje na volitvah. Septembra so Leopolda Lopeza, enega od ključnih voditeljev opozicije, po več mesecih zadrževanja v vojaškem zaporu obsodili na 13 let in 9 mesecev zaporne kazni. Z obtožbo, da je sodeloval na protivladnih protestih, kjer naj bi pozival k nasilju, zaradi hudodelskega združevanja in poskusa organiziranja državnega udara s subliminalnimi sporočili.

Zveni znano?

Amnesty International Lopeza vodi na seznamu političnih zapornikov. Na predvolilnem shodu, na katerem je sodelovala Lopezova žena Lilian Tintori, je bil oktobra ustreljen član opozicije Luis Manuel Diaz. Istega meseca so na letališču v Maracaibu, kamor je priletel iz izgnanstva, aretirali Manuela Rosalesa, ki je kot opozicijski kandidat leta 2006 izgubil predsedniške volitve proti Hugu Chavezu. Da bi opoziciji, ki nastopa pod imenom MUD Unidad, ukradli kakšen glas, so chavisti pred volitvami ustanovili novo stranko z imenom MID Unidad.

Zveni znano?

Opozicijski blok več kot 20 heterogenih strank in strančic
Pri opozicijski MUD Unidad, ki jo vodi Jesus Torrealba, je treba poudariti, da ne gre za eno stranko, ampak opozicijski blok več kot 20 heterogenih strank in strančic, ki so na zelo različnih straneh političnega spektra, z različnim programi in ki jih vodijo voditelji, ki se zelo razlikujejo po svojih stališčih, načinih političnega boja in radikalnosti. Med sabo včasih le stežka sodelujejo.

Zveni znano?

Kljub vprašanju, koliko bodo letošnje volitve verodostojne in poštene, opozicija ni ponovila napake iz leta 2005, ko je – zaradi nezaupanja v nov, elektronski način glasovanja – bojkotirala volitve in omogočila chavistom, da so imeli v mandatu 2005–2010 v parlamentu 100-odstotno večino. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2010 je MUD Unidad zasedla 64 mest v 165-članskem parlamentu in tako chavistom preprečila dvotretjinsko večino. Opozicija je slavila predvsem na zahodu države, v zveznih državah Zuliji, Meridi, Tachiri in Carabobu ter v Mirandi in Nuevi Esparti. Tekom mandata so chavisti zaradi “izdaje” odvzeli poslanski mandat opozicijski poslanki Marii Corini Machado.

Zveni znano?

Prvi poraz po 16 letih
Na volitvah minulo nedeljo je bilo na voljo 167 poslanskih mest. Predsednik Maduro ni dovolil prihoda opazovalcev iz Organizacije ameriških držav. Kljub zapletom s podaljšanjem glasovalnega časa na nekaterih voliščih, z izbrisom nekaterih opozicijskih podpornikov z volilnih seznamov in onemogočenjem volitev političnim zapornikom so volitve potekale relativno mirno. Volilo je 74,3 odstotka volilnih upravičencev od skupaj 19 milijonov registriranih volivcev. MUD Unidad je zasedla kar 113 mest, kar predstavlja več kot dvotretjinsko večino v parlamentu. Vladajoči chavisti in predsednikova PSUV so doživeli prvi poraz po 16 letih.

Do prerazporeditve politične moči je prišlo na demokratičen način, kar v državah latinske Amerike z dolgo vrsto državnih udarov, diktatorjev in revolucij ni samoumevno. Predsednik Maduro je poraz priznal in ni pozval svojih privržencev, da volilni boj nadaljujejo na ulici. Tudi vojska je, kljub temu da so novembra dobili nove uniforme, ostala nevtralna. Predsedniški mandat Madura kljub zmagi opozicije ni ogrožen. Opozicija sicer lahko po preteku polovice petletnega predsedniškega mandata, ki se Maduru izteče v začetku leta 2019, na podlagi zbranih podpisov 4 milijonov volivcev skliče referendum, na katerem se odloča o odpoklicu predsednika.

Kaj bo storil Madurov najtesnejši sodelavec in tovariš iz vojske?
Zmaga opozicije za predsednika Madura pomeni tudi, da bo imel v parlamentu probleme pri potrjevanju zakonov in sprejemanju proračuna ter da ne bo mogel vladati s predsedniškimi dekreti. Omajala bo tudi Madurov vpliv v stranki PSUV. Predvsem je vprašanje, kaj bo zdaj napravil Diosdado Cabello, eden od vodilnih politikov PSUV in dosedanji predsednik parlamenta. Gre za enega Chavezovih najtesnejših sodelavcev in tovarišev iz vojske. Govorilo se je, da si je Chavez kot svojega podpredsednika in naslednika bolj želel vdanega Madura tudi zato, ker se je bal, da bi ga zviti in avtokratski Cabello lahko sčasoma spodnesel. Vprašanje je tudi, kako enotna bo sedaj ostala opozicija in kako uspešno se bodo zedinili o prioritetah in načinih političnega delovanja.

Gotovo bodo kot prvo sprejeli akt o pomilostiti političnih zapornikov. Prav tako bodo verjetno s predsednikom Madurom poskušali doseči dogovor o popravi asimetrije vrhovnega sodišča. Morda se bodo z njim uspeli dogovoriti tudi o načinu boja proti kriminalu in nujnih ukrepih za rešitev nezavidljivega gospodarskega stanja. Če ne bo dogovora, bo predsednik Maduro verjetno nadaljeval z retoriko, da so fašisti iz opozicije krivi za vse slabo v državi, opozicija pa bo morala prevzeti del odgovornosti za razmere. Nekaj pa je odvisno tudi od gibanja cen nafte na svetovnih trgih. Za širšo regijo poraz chavistov, skupaj z zmago reformista Mauricia Macria pred 14 dnevi v Argentini, pomeni nadaljevanje porazov socialistično populističnih režimov v Južni Ameriki. Zdi se, da imajo eksperimenti demokratičnega socializma omejen rok trajanja okoli 15 let.

Spomnimo …
Lani, tik pred božičem sta Venezuelo obiskala poslanca Združene levice Violeta Tomić in Miha Kordiš. Potovala sta s predsedniškim letalom pokojnega Huga Chaveza, stroške potovanja pa so krili venezuelski davkoplačevalci. Poslanca sta bilo nad državo navdušena.

Gal Kušar

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...