Tomaž Akvinski, učenjak iz 13. stoletja in eden največjih srednjeveških filozofov in teologov, je že pred 750 svaril pred islamom. Njegova kritika se je naslanjala predvsem na vprašljiv značaj in metode ustanovitelja islama, Mohammeda. Med drugim je zapisal, da je islam všeč ignorantskim, brutalnim možem, polnim mesenega poželenja.
Akvinski je poudarjal, da se islam ni širil z močjo argumenta (kot na primer zgodnje krščanstvo), temveč z argumentom moči, torej s silo in preko trupel. Menil je tudi, da je islam všeč ignorantskim, brutalnim možem, polnim mesenih poželenj.
– Nigerijski predsednik državljanom: Ne iščite azila v Veliki Britaniji, povzročate preveč kriminala
– Objestneži požgali hotel, ki so ga preuredili v migrantski center
Islam – vera nasilja in vojne
Akvinski je v svojih delih, ki jih je napisal v času med 1258 in 1264 našega štetja, krščanstvo predstavljal kot edino resnično religijo. Akvinski je bil prepričan, da je zgodnji uspeh krščanstva mogoče pripisati veri v Jezusove čudeže, medtem ko je zgodnji islam posledica obljube čutnih užitkov in »širjenja verskih prepričanj preko meča,« zapišejo na portalu Liberty24/7.
»Ljudi je zapeljal z obljubo mesenih užitkov. Njegova učenja so bila v skladu z njegovimi obljubami, dovolil je vdajanje mesenim užitkom.« (Tomaž Akvinski)
Takšne obljube naj bi bile po godu posebnemu tipu ljudi, predvsem takšnim z omejenimi vrednotami in modrostjo. »Glede na obljube so mu pričakovano sledili meseni ljudje,« je zapisal. »Svojo doktrino je islam dokazoval le z navdbami, ki so jih lahko sprejeli le ljudje z zelo skromno modrostjo. Resnice, ki jih je učil, je povezoval z lažnimi zgodbami in doktrinami,« je trdil Akvinski.
1. Vse gibanje in spreminjanje zahteva neko gibajoče. Mora obstajati nek prvi gibalec, ki je sam negiben – Bog.
2. Vsak učinek ima svoj vzrok; obstajati mora prvi vzrok, ki sam ni povzrokovan – Bog.
3. Niz stvari, ki so nujne, ne more potekati v neskončno, zato mora obstajati neko prvo, ki je nujno skozi sebe – Bog.
4. V vseh stvareh obstaja več in manj; to je mogoče le, če obstaja tudi merilo, ki to določilo vsebuje v popolnosti – Bog.
5. Da bi nerazumske stvari dosegle cilj, potrebujejo spoznavajočega. Svet je naravnan k cilju, Bog je vrhovni krmar, ki postavlja smotre.
Vera za brutalneže in puščavske postopače
Nasilne metode propagiranja islama Akvinskega niso prepričale, saj je bil prepričan, da uporaba sile ne dokaže resnice trditev in da jo navadno uporabljajo zlobni možje. Zaradi tega je zapisal, da zaradi Mohamedovih šibkih trditev v začetku vanj ni verjel nihče – nihče, razen brutalnih mož in puščavskih postopačev, ki so bili popolnoma nevešči razmišljanja o Bogu in človeku. Teh ljudi pa je bilo veliko in tako so uspeli svojo vero vsiliti vsem ostalim.
Islam le adaptacija krščanstva?
Priznan zgodovinar, Hilaire Belloc, trdi, da se je islam začel kot herezija in ne kot nova religija. Po njegovem mnenju ni šlo za »pogansko« verzijo krščanstva, temveč za tujek. Belloc je islam poimenoval za perverzijo krščanske doktrine, ki pa sta ji vitalnost in hitra širitev podelili status religije. Ne glede na to, pa so tisti, ki so v živo doživeli vzpon islama, videli to, kar je islam v resnici bil – ne negacija krščanske doktrine, temveč njena adaptacija, še zapiše Belloc.
V. V.