Besni vojaki s tožbo nad ministrico Katičevo, nazadnje jim je ugodila Janševa vlada

Datum:

Ministrica Katičeva za vojake očitno nima posluha, Cerar pa jih ignorira. Njihovi dodatki za stalno pripravljenost v migrantski krizi so drobiž v primerjavi z dodatki profesorjev; zdaj pa jim “nagaja” še pri izplačilih za en dan na teden, ko naj bi na mednarodnih misijah počivali, a so v resnici – kot preostale dni – delali. Oškodovanih je okrog 3000 pripadnikov Slovenske vojske, ki so s tožbo nad ministrstvom pripravljeni iti do konca.

Pripadnikom Slovenske vojske – kot ostalim zaposlenim – v razponu sedmih dni pripada en dan počitka. Na mednarodnih operacijah in misijah teh dni po večini niso mogli koristiti, zdaj pa jim ministrstvo tega ne želi niti plačati. Nepravilnosti se dogajajo že od leta 2007, od takrat pa se tudi vleče spor med ministrstvom za obrambo in pripadniki Slovenske vojske.

Sindikat Ministrstva za obrambo (SMO) je prvič dobil tožbo proti ministrstvu že leta 2008, ko je vlada takratnega premierja Janeza Janše ugodila vojakom in odobrila izplačila, je za Novo24TV pojasnil Marjan Lah, sekretar sindikata. Od takrat naprej se oblast s tem ni želela več ukvarjati, nepravilnosti pa se stopnjujejo. Ministrica za obrambo Andreja Katič svoje razloge za neupoštevanje pozivov vojakov išče v interpretaciji ene same besede, premier Miro Cerar pa dopise vojakov ignorira.

Ministrstvo razlikuje med počitkom in “potrebnim počitkom”
Podlaga tožbe izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni pravico do dnevnega počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Podobna določila o počitku so tudi v Zakonu o obrambi, kjer je prav tako zapisano, da ima zaposleni na ministrstvu za obrambo pravico do počitka v trajanju 24 neprekinjenih ur.

Ministrstvo za obrambo pa se sklicuje na Zakon o službi v Slovenski vojski, v katerem sicer ni zapisano, da pripadnikom SV v času opravljanja dela v tujini tedenski počitek ne bi pripadal. Ta le določa, da morajo poveljniki med opravljanjem vojaške službe izven države pripadnikom omogočiti potrebni počitek glede na vrsto nalog in druge razmere. ​

Ministrstvo je v svoji izjavi za javnost zapisalo, da je pristopilo k poravnavam glede pravice do tedenskega počitka v mednarodnih operacijah in misijah, vendar na ta način, da je sprožilo revizijo zaradi besedne zveze “potrebni počitek”. Ministrstvo namreč meni, da je v besedi  “potrebni” (počitek) temeljna razlika interpretacije, zato je višje delovno in socialno sodišče pozvalo, da se o tej besedni zvezi izjasni. Katičeva torej ključni problem v delovniku brez prostega dneva vidi v tem, na kakšen način je beseda počitek definirana.

Z vojaki se strinja tudi sodišče, le ministrica vidi zadevo po svoje
V sindikatu menijo, da je že sama dislokacija pripadnikov od doma na misiji zanje velik negativen dejavnik. Temu lahko dodamo politično in varnostno problematiko in če “pridamo še napore, ki jih pripadniki vlagajo na misijah, potem je jasno, da prihaja do preobremenjenosti, zaradi katere je ravno potreben ta tedenski počitek,” pojasnjuje Lah.

Po besedah Laha ministrstvo vojakom sicer omogoča dopust, da se za nekaj dni umaknejo nazaj v domovino, a to po njegovem mnenju ne reši vseh problemov. “Pomembno je, da pripadniki dobijo počitek, kot ga potrebujejo, ali pa so za dneve, ko delajo, vsaj korektno plačani,” razmere vojakov na misijah opisuje Lah. Iz tega izhajajo vojaki, ki so proti ministrstvu za obrambo vložili tožbo. Enako mnenje so podala tudi sodišča na prvi in drugi stopnji, le Katičeva se s tem ne strinja.

Odškodninske tožbe zadevajo približno 3.000 pripadnikov SV za vse tiste dni, ki so jih na misijah in mednarodnih operacijah tudi korektno oddelali, a za njih niso dobili niti centa. Ocena števila oškodovanih pripadnikov vojske temelji na tem, koliko pripadnikov je bilo na misijah v omenjenih letih – v oceni pa je upoštevano, da so bili nekateri pripadniki na misiji dvakrat ali trikrat.

Janša razrešil zadevo do 2008, od takrat naprej pa nič
“Odgovornost za nastalo situacijo je na strani pravne službe Ministrstva za obrambo, ki si je kljub odločitvam prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča še vedno po svoje interpretirala zakon; jaz ne vidim drugega vzroka. Načelnik generalštaba si tega ni sam izmislil, zato ima svoje strokovne službe. Dejansko ne moremo vedeti, ali je problem v pravni službi ministrstva, pravni službi generalštaba ali nekoga drugega, ki je odgovoren,« pojasnjujejo na sindikatu. Odgovornost je na ministrstvu za obrambo in nanj je naslovljena tudi tožba, še dodajajo.

»Ko smo dobili tožbo na drugi stopnji, smo poslali tudi poziv na vlado, naj vendarle pristopi k izvensodnim poravnavam, kot se je to zgodilo že leta 2008,« pojasnjujejo na sindikatu.

Takratna vlada Janeza Janše je namreč aktivno pristopila k reševanju problema in tudi sprejela izvensodne poravnave z oškodovanimi vojaki za leti 2007 in 2008.

Tožba, ki jo je uspešno dobil sindikat ministrstva za obrambo preko pooblaščenega odvetnika v letu 2008, je podlaga za vse spore med vojaki in ministrstvom v kontekstu neplačanih dni. Takratno sodišče je podobno kot danes odločilo v prid vojakom. Današnja vlada pa – kot da tožba ne bi bila že enkrat dobljena – se z vojaki ne strinja in pravdanje nadaljuje.

Katičeva “nagaja”, Cerar pa ignorira
“Po odločitvi sodišča druge stopnje, ki je pritrdilo vojakom, smo zadevo naslovili na vlado, od nje pa odziva nismo dobili. Smešno, odziv na pismo, ki smo ga poslali vladi, smo dobili z Ministrstva za obrambo, ki pa je v tem primeru tožena stranka,” pojasnjuje Lah.  Z ministrstvom je sicer stekel nek dialog, za katerega pa se je kasneje izkazalo, da je potekal v škodo vojakom. “Najprej so nam ‘nagajali’ na sodišču prve stopnje, nato še na drugi stopnji, zdaj pa so sprožili postopek revidiranja. Toliko o tem, kako so pripravljeni na reševanje nastalih težav,” so še pojasnili v sindikatu.

“V primeru, da bo revizija v škodo vojakom, bomo podali ustavno pritožbo. Pripravljeni smo iti do sodišča za človekove pravice. Sprašujemo se, ali bo vendarle nekdo v javnem sektorju odgovarjal za denar, ki ga zapravljajo za revizijo in pravdanje,” je še dodal Lah.

Profesorjem tisočaki, vojaki pa za drobiž
Na spletni strani Sindikata vojakov Slovenije je objavljeno sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da “Zakon o obrambi določa za vojake pripravljenost na delovnem mestu ali določenem kraju,/…/, ki se plačuje kot stalna pripravljenost, namenjena plačilu javnih uslužbencev doma, pripravljenih za prihod na delo v primeru potrebe, ko obstaja velika verjetnost, da bo do takšne potrebe prišlo.” Pravni red Evropske unije pripravljenosti na delovnem mestu ne dopušča, a Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za javno upravo tega ne upoštevata. Plačevanje pripravljenosti na delovnem mestu je namreč za državo veliko ceneje kot plačevanje pripravljenosti doma.

Vojaki so plačani, kot bi bili v stalni pripravljenosti na delovnem mestu, kljub temu da so doma. To pomeni, da znaša njihov dodatek zgolj 20 odstotkov postavke v primerjavi s tistimi, ki so v pripravljenosti doma, kot je bilo to v primeru ministra Mramorja, ministrice Makovec Brenčičeve in drugih visokošolskih profesorjev. In kolikšni so dodatki za pripravljenost vojakov? Pri plači nekaj več kot 600 evrov neto znaša dodatek dobrih 0,7 € na uro.

Anja Dangubič

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...