50 razlogov za slovenski ponos: Ko boste to prebrali boste ponosni na svoj narod, svojo domovino in nase

(Foto: iStock)

Novinarji v največjih slovenskih medijih imajo prepoved uporabe naslednjih besednih zvez: slovenski narod, narodni ponos, prihodnost naroda, domoljubje itd. Vzrok je v odklonilnem odnosu deviacije slovenske politične levice do slovenske kulture, slovenskega naroda in jezika. Takšno politiko je treba zavrniti in namesto nje dati prednost vsem domoljubom, ki so ponosni na narod in se zavzemajo za prihodnost Slovencev in Slovenk. V nadaljevanju preberite, na kaj vse smo lahko ponosni …

Ste vedeli:
– da je slovenski jezik eden najbolj starodavnih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske unije tudi pozna dvojino, zraven tega pa ima največ narečnih skupin in narečij glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo kot svoj materin jezik.

– da je imel Slovenec navadno manj kot odstotek možnosti, da bo umrl kot državljan države, v kateri se je rodil? Tako vsaj kaže statistika in izročilo zadnjih 150 let.

(Foto: iStock)

– da je daleč najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov in časov narodnozabavna skupina Ansambel bratov Avsenik, ki je prodal kar 31 milijonov plošč, ohranja pa tudi svetovni rekord v neprekinjenem muziciranju – več kot 300 večerov zapored? Brata Avsenik sta tudi največkrat izvajana evropska skladatelja!

– da je Avsenikova skladba Na Golici, največkrat predvajana inštrumentalna skladba dvajsetega stoletja?

(Foto: Wikipedia)

– da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti, preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele? Ta in vsi njegovi kasnejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izračunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v avstro-ogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje Red Marije Terezije.

Se zdaj zavedate, kako pomembno so poznavanje lastne zgodovine, nacionalna in narodna zavest, iz katere rasteta ponos in samozavest slehernega posameznika?

– da je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rimskega imperija kneževina Karantanija? V različnih ozemeljskih in političnih ureditvah je obstajala od konca 6. stoletja do konca 12. stoletja, ko je postopoma razpadla na različne vojvodine in krajine – Veronska krajina, Istrska krajina, vojvodina Koroška, vojvodina Štajerska, vojvodina Kranjska.

– da je starodavni, sprva tudi predkrščanski, slovenski-karantanski obred ustoličevanja knezov in vojvod na Gosposvetskem polju, bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava, o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Prišel je do zaključka, da je suvereno ljudstvo, ki pa ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vodjo oz. vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in posebno njegov opis ustoličevanja tudi inspiracija za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, ki je s svojimi začetnicami imena posebej označil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu ustoličevanja.

– da je ustoličevanje knezov in vojvod na Gosposvetskem polju vselej potekalo izključno v slovenskem jeziku, vse do leta 1414, ko je bil ustoličen zadnji knez – Ernest Železni. Kasneje je do leta 1651 potekal poklon deželnih stanov vladarju na Vojvodskem prestolu v slovenščini, nato pa do leta 1728 v deželni hiši v Celovcu. Prav tako v slovenščini!

– da je Slovenec, Herman Koroški oziroma Herman iz Karintije, prvi prevedel Koran v latinščino sredi 12. stoletja?

– da je Slovenec Herman Potočnik vojak in inženir – specialist za raketno tehniko v svoji knjigi Problem vožnje po Vesolju – Raketni motor, ki jo je v Berlinu izdal konec leta 1928, že takrat do potankosti načrtoval in opisal človekov prodor v vesolje in njegovo tamkajšnje bivanje? V svoji knjigi je med drugim do potankosti opisal vesoljsko postajo, ki bi jo sam namestil v geostacionarno orbito. Zaradi te knjige in v njej zajetih številnih prodornih idej se Hermana Potočnika danes uvršča med utemeljitelje kozmonavtike!

– da so pri vesoljskih poletih sodelovali že trije Slovenci oziroma dva slovenska ameriška astronavta, dr. Ronald Sega (Šega) in dr. Jerry Linenger, katerima se je januarja 2007 pridružila še prva ženska astronavtka slovenskih korenin Suni (ali Sunite) Williams (Zalokar), ki je s seboj v vesolje odnesla slovenske kranjske klobase, ki ji jih je v ta namen dala njena teta Marija Ana Zalokar Okicki?

– da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis slovenščine in tudi najstarejši ohranjen zapis kakšnega izmed slovanskih jezikov? To so tri obredna besedila z versko vsebino, ki so nastala v tej obliki že v 7. in 8. stoletju, originali pa zagotovo še prej. Hranijo jih Bavarskem muzeju v Munchnu, leta 2004 pa so bili izjemoma predstavljeni tudi v Sloveniji.

– da je pomemben simbol slovenstva lipa oziroma lipov list? Mati vseh slovenskih lip pa je zagotovo Najevska lipa, ki naj bi bila stara več kot 780 let, v prsni višini pa njen obseg znaša kar 12,5 metra! Ob tej lipi se vse od osamosvojitve Slovenije leta 1991 avgusta vsako leto na srečanju zberejo tudi vsi najpomembnejši slovenski državniki.

– da smo bili Slovenci peti narod v Evropi, ki smo ustanovili svoj narodni park? Triglavski narodni park, edini slovenski narodni park, je bil ustanovljen leta 1924. Park se razprostira okrog Triglava in pokriva 83.807 hektarjev površine. V svojih neštetih dolinah in soteskah park skriva izredne lepote alpskega sveta, kot so npr. Triglavska jezera, številni slapovi, edini slovenski ledenik in nepozabni razgledi z njegovih številnih vrhov.

– da je najstarejši slovenski grb Črni panter, ki je kot simbol Karantanije obstajal že pred pojavom grboslovja ali heraldike. Uvršča se med najstarejše evropske grbe. Črni panter je izpričan na pečatu, odtisnjen na ščitu (1160) in upodobljen na bojnem praporu, imenovanem tudi gonfalon ali bandera. Njegove barve je okoli leta 1210 opisal viteški pesnik Wolfram von Eschenbach v delu ‘Parzival’, kjer dobesedno navaja ‘črni panter na ščitu iz hermelina’, kar postane kasneje črni panter na srebrnem (belem) ščitu.

Foto: Wikimedia commons.

– da je bila prva slovenska tiskana knjiga Katekizem napisana leta 1550? V obdobju reformacije jo je napisal protestantski duhovnik Primož Trubar, ki se šteje za začetnika slovenskega knjižnega jezika. Za slovenski knjižni jezik je izbral takratni ljubljanski mestni govor s primesmi dolenjskega in gorenjskega narečja.

– da so “prišle” prve natisnjene knjige v slovenskem jeziku domov v – sodih? Primož Trubar, je namreč moral svoje prevode Katekizma leta 1551 skrivaj prepeljati iz tiskarne v Tuebingenu, sicer bi mu jih zaplenili.

– da smo Slovenci kot 12. na svetu prevedli Sveto pismo (Biblijo) v svoj materin jezik – slovenščino, leta 1584. Sveto pismo je v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin.

(Foto: iStock)

– da je čebelarstvo že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor? V Sloveniji čebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je v zvezi s čebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstrijskem cesarskem dvoru. Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoče leti. Čebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4000 let pr. n. št. Za kilogram akacijevega medu je potrebnih približno 120.000 čebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 milijonov cvetov! Staroslovenska medica sodi med najstarejše pijače na svetu.

(Foto: iStock)

– da je slovenska tradicionalna praznična jed tako imenovana potica? Potico – zvit kvašeni kolač, ki ga gospodinje nadevajo z orehi, makom, rozinami, različnimi zelišči, skuto, medom ali celo z ocvirki, najdemo po vsej Sloveniji, ob vseh priložnostih. V zadnjih časih pa je potica postala tudi eden bolj prepoznavnih znakov Slovenije na najrazličnejših mednarodnih državniških, kulturnih in športnih srečanjih.

– da ima klekljanje čipk, ki že od nekdaj velja za višek znanja in spretnosti v ročnih delih, tudi v naših krajih dolgoletno tradicijo? Najbolj znana je zagotovo idrijska čipka, ki ji po zgodovinskih zapisih lahko sledimo več stoletij nazaj. Med drugim je bila v Idriji že leta 1876 ustanovljena samostojna čipkarska šola, danes pa tradicijo idrijske čipke občani nadaljujejo z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim čipkarskim festivalom.

– da na planoti Kras pridelujejo tudi svetovno znano vino Teran? Pridelujejo ga iz grozdja sorte Refošk, ki ima istrsko poreklo. Vinu Teran dajejo njegove specifične karakteristike ravno posebna kraška prst in podnebje. Po starih zgodovinskih zapisih so Teran visoko cenili že v rimskih časih, pripisovali pa so mu tudi številne zdravilne lastnosti.

Najboljša slovenska smučarka Tina Maze. (foto: facebook).

– da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov, od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat ter številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji, medtem ko Tina Maze velja za eno izmed najboljših smučark vseh časov. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka in Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko. Legenda smučarskih skokov pa je zagotovo tudi Peter Prevc, ki je v smučarskih skokih dosegel kar se doseči da. Vsako leto so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.

(Foto: Wikipedia)

– da velja za največjega slovenskega pesnika France Prešeren? Pisal je poezijo v različnih oblikah, proslavil pa se je predvsem s sonetom, katerega obliko povzema večina njegovih najpomembnejših del. Prešeren je med drugim tudi avtor slovenske himne Zdravice.

– da smo Slovenci eden izmed redkih narodov, ki smo slavili prihod in okupacijo Napoleona, saj smo se pod francosko oblastjo nadejali večje kulturne in državne avtonomije? V glavnem mestu Ljubljani, na Trgu francoske revolucije, v čast Napoleonu stoji spominski steber Napoleonovi Iliriji, ki ga je zasnoval eden največjih slovenskih arhitektov Jože Plečnik, v njegovo vznožje pa je vgrajen pepel neznanega francoskega vojaka, ki je padel ob umiku francoske vojske.

(Foto: iStock)

– da je bržkone najbolj znana slovenska maska Kurent ali Korant kot ga imenujejo na Dravskem polju? Danes je dom Korantov mesto Ptuj, včasih pa so bili doma po celi Štajerski! Korant je tudi ena najbolj tradicionalnih slovenskih pustnih mask, s svojo navzočnostjo pa preganja zimo in prinaša srečo. Koranti naj bi nekdaj v davnini ugrabili celo samo smrt, tako da v tistem obdobju v tej deželi ni umrl nihče. Drugače pa Korantija ali Kurentovanje izhaja iz prastarega ljudskega izročila slavljenja prihoda pomladi in konca zime.

– da smo tudi Slovenci imeli svoja brata pionirja letalstva? Brata Edvard in Pepi Rusjan sta po vzoru bratov Wright delovala na področju razvoja letalstva na Slovenskem. Pomen njunega dela na področju letalstva za nadaljnji razvoj le tega je neizmeren. Brata, ki sta delovala kot načrtovalca, konstruktorja in pilota hkrati sta svoj prvi pravi polet opravila že leta 1909, in sicer z znamenitim letalom EDA1. Letalo je na višini 2 m preletelo razdaljo 60 m. Kasneje sta brata Rusjan svojo konstruktorsko pot nadaljevala v Zagrebu in še v nekaterih drugih mestih vse do smrtne letalske nesreče Edvarda, po kateri se je iz letalske znanosti počasi umaknil tudi njegov brat Pepi. Edvard Rusjan velja za prvega slovenskega letalca!

– da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca? Friderik Pregl je leta 1923 dobil najvišjo nagrado za zasluge za človeštvo, na področju kemije.

– da imamo Slovenci tudi svojega izumitelja helikopterja ali samofrča? Vinko Kristan je v prostem času na svojem vrtu sestavljal svoj prvi helikopter, kar je bilo že leta 1926, torej vsaj 10 let prej, kot se je to zgodilo v Nemčiji. Radovedni sosedje so Kristanov izum imenovali samofrč. Sestavljen je bil v obliki piramide, na vrhu katere je imel propeler, ob strani pa še manjšega za usmerjanje v zraku. Zadeva je bila iz lesa in platna, poganjal pa si jo s pedali.

– da je bilo na Slovenskem, natančneje v Ljubljanskem barju, najdeno najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Kolo je bilo najdeno aprila 2002. Z radiokarbonsko metodo je nastanek kolesa umeščen v obdobje med 3350 in 3100 pred našim štetjem.

– da je piščal, ki so jo leta 1995 izkopali v jami Divje babe v dolini Idrijce in je narejena iz kosa cevaste kosti mladega jamskega medveda, stara kar 45.000 let? Koščena piščal iz Divjih bab je nesporno najstarejša najdena piščal na svetu, njeno odkritje pa je začetke glasbenega ustvarjanja pomaknilo za 10.000 let v preteklost. Do takrat znani primerki piščali z več luknjicami so bili namreč stari največ 36.000 let.

(Foto: iStock)

– da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znani slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Jože Plečnik pa ni bil le velik arhitekt, temveč je bil tudi velik domoljub, katerega velika želja je bila samostojna slovenska država.

– da je Slovenska filharmonija, ustanovljena leta 1701 kot Academia Philharmonicorum, ena izmed najstarejših glasbenih ustanov v Evropi? Njeni častni člani so bili mnogi znani skladatelji, kot so Haydn, Beethoven in Brahms, Gustav Mahler pa je bil v letih 1881/82 celo dirigent njenega orkestra!

– da je že dobrih trideset let po nastanku cistercijanskega reda v Evropi začela leta 1132 nastajati Stiška opatija, najstarejši samostan na slovenskem ozemlju? Kasneje se je razvil v pomembno gospodarsko in kulturno središče, v samostanski zbirki pa so našli tudi tako imenovani Stiški rokopis z enim najstarejših zapisov slovenščine. V samostanu, ki deluje še danes, je tudi znamenita samostanska lekarna.

(Foto: iStock)

– da je kozolec slovenska posebnost, saj je pri nas najbolj razširjen in ga najdemo skorajda povsod na podeželju? Namenjen je sušenju in spravilu sena in drugih poljskih pridelkov. Preprostejše oblike kozolcev najdemo tudi drugod po Evropi (predvsem v srednji Evropi, kar tudi kaže na nekdanjo precej večjo razširjenost Slovencev), dvojni vezani kozolci ali “toplarji” pa so slovenska znamenitost.

– da se je skladatelj in veliki mojster violine Guiseppe Tartini rodil leta 1692 v Piranu? Ustvaril je obsežen opus sonat in koncertov, bil pa je tudi znan pedagog, ki je uveljavil violinsko šolo, ki je bila najslavnejša šola te vrste v 18. stoletju.

– da so se leta 1821 v Ljubljani na kongresu Svete alianse zbrali najvidnejši politiki in vladarji Evrope: knez Metternich, avstrijski cesarski par, ruski car, neapeljski kralj in drugi. Zmagovalci vojne proti Napoleonu so se na kongresu zbrali z nalogo obnoviti v Evropi ravnotežje sil, ki so ga porušila Napoleonova osvajanja. Ljubljana se je s tem zapisala v anale evropske diplomatske zgodovine.

– da je bil v Sloveniji leta 1827 patentiran ladijski vijak, ki se uvršča med pomembnejša znanstvena odkritja na slovenskih tleh. Zasluge za to gredo Jožefu Resslu, po rodu sicer Čehu, ki pa je velik del življenja prebil v Sloveniji.

– da je v Celovcu rojeni koroški Slovenec Jožef Štefan leta 1879 utemeljil fizikalni zakon o toplotnem sevanju – edini fizikalni zakon, poimenovan po Slovencu? Danes se po tem znamenitem rojaku imenuje slovenski znanstveni inštitut Jožefa Stefana. Jožef Stefan je bil tudi velik slovenski domoljub in pesnik.

– da ima Guinnessov rekord v najdaljši samostojni ženski vožnji z motorjem Slovenka Benka Pulko, popotnica, ki je z motorjem v 2000 dneh prepotovala 7 celin in prevozila več kot 180.000 kilometrov?

– da je slovenski ekstremni kolesar Marko Baloh septembra 2002 postavil svetovni rekord v 12-urnem kronometru? V 12 urah je prevozil kar 452,73 km, kar pomeni, da je prevozil povprečno več kot 35 km na uro! S tem dosežkom se je uvrstil tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

– da se je slovenski alpinist in smučar Davo Karničar namenil s smučmi spustiti z vrha najvišje gore na vseh celinah? Kot prvemu na svetu mu je tako uspelo najprej preplezati in nato s smučanjem sestopiti z Mt. Everesta! Za dosego cilja “sedmih vrhov” pa mu manjkata še najvišji vrh Antarktike Mt. Winson in najvišji vrh Severne Amerike Mt. McKinley.

(Foto: epa)

– da je slovenski ultra-maratonski plavalec Martin Strel preplaval že pet velikih svetovnih rek – Donavo, Parano, Mississipi, Jang-ce in Amazonko! S svojimi plavalnimi dosežki se je Martin Strel večkrat vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov.

– da je slovenski strelec Rajmond Debevec osvojil zlato na Olimpijskih igrah Sydney 2000, ima več kot 25 medalj s svetovnih strelskih tekem, med katerimi so tudi takšne iz največjih tekmovanj? Med drugim je bil Rajmond Debevec v letih 1991 in 1993 razglašen tudi za najboljšega strelca na svetu. S svojimi strelskimi dosežki pa se je vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

– da je slovenski borec Tomaž Barada večkraten evropski in svetovni prvak v Tae Kwon Do-ju in Kick Boxingu? Z zadnjima titulama svetovnega prvaka v Tae Kwon Do-ju in Kick Boxingu se je okronal na svetovnih prvenstvih na Poljskem leta 2003 in v Sloveniji leta 2002.

– da je enemu najboljših alpinistov na svetu Slovencu Tomažu Humarju leta 1999 uspelo preplezati do takrat še deviško južno steno 8167 m visoke gore Daulaghiri? To smer so mnogi neuspešni Humarjevi predhodniki zaradi njenih nevarnosti poimenovali kar cona smrti. Njegov vzpon in plezanje v več kot 4000 m visoki južni steni šeste najvišje gore na svetu tako velja za enega najzahtevnejših alpinističnih podvigov nove dobe.

– da sta slovenska alpinista Andrej in Marija Štremfelj prvi zakonski par, ki je osvojil Everest? Na najvišji vrh sveta sta skupaj stopila 7.  oktobra 1990.

– da je svetovna prvakinja v kotalkanju leta 2005 postala Slovenka iz Trsta, Tanja Romano, rojena prav tako v Trstu, leta 1983. Obiskovala je osnovno šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, nato pa znanstveni in pedagoški licej ter pedagoško fakulteto, vse v Trstu. S kotalkanjem je začela pri športnemu društvu Polet na Opčinah nad Trstom.

Vojna za Slovenijo, ki se je začela 26. oziroma 27. junija 1991, se je končala s podpisom Brionske deklaracije 7. julija 1991. Na fotografiji: slovenska teritorialca na osvojenem tanku JLA (foto: Peter Lemut).

– da je bila slovenska vojna za neodvisnost, znana tudi kot desetdnevna vojna, s katero je Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 izbojevala svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije, prva vojna v Evropi po drugi svetovni vojni? Kljub svoji učinkovitosti in kratkotrajnosti je žal zahtevala 76 žrtev.

24kul.si