Aleš Hojs: “Prišel bo dan, ko se bo Slovenska vojska zavedala, kdaj, kje in kako je nastala!”

Foto: Barbara Pirh

Bil je nekoliko hladen in meglen zimski dan, 17. decembra 1990, ko se je v kraju, ki je za večino državljanov nedostopen in skrivnosten, dogajalo nekaj posebnega. Prvič je bila postrojena enota TO, ki je imela sedež v bližini vasi Primoži. V postroju so bili večinoma pripadniki rezervne sestave zaščitne brigade TO.

Prvi javni postroj brigade, ki si je kasneje nadela ime MORiS, ni bil naključen. Bil je jasno sporočilo takratni JLA, da smo pripravljeni tudi z orožjem braniti začrtano prihodnost. Nekaj dni zatem se je odvijal plebiscit, ki je dokončno začrtal odločitev slovenski samostojnosti.

Na prireditvi, kjer so se spomnili tega pomembnega dogodka, so spregovorili Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, Tone Krkovič, načelnik Manevrske strukture narodne zaščite 1990, in Roman Hrovat, podžupan občine Kočevje. Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske in dramski igralec Roman Končar so poskrbeli za kulturni program.

Kočevska Reka je zgodovinski kraj slovenske osamosvojitve. V letu, ko Slovenija praznuje 25. obletnico samostojnosti, je prav, da se spomnimo tudi takšnih dogodkov, ki so bili ključni za dokončno osamosvojitev. Na tem kraju so takrat stali možje in žene, ki so bili pripravljeni kot demokrati in domoljubi narediti vse za svobodo Slovenije in njeno samostojno državnost. Ko je prišel čas, so svojo obljubo tudi držali. Na prireditvi so se z minuto molka spomnili tistih, ki so za domovino dali največ, kar je možno dati, svoje življenje.

Foto: Barbara Pirh
Foto: Barbara Pirh

Združenje VSO že nekaj let na tem kraju pripravlja slovesnosti v spomin na ta dogodek, zato je kot prvi pred mikrofon stopil Aleš Hojs, predsednik VSO. Spomnil je tudi na dan, ko je bila sprejeta prva slovenska Ustava, to je bil 23. december 1991. Takrat ni nobenemu piscu Ustave prišlo niti na misel, da bi jo povezoval z nekdanjo iz SFRJ. Čeprav so bili mnogi, ki so sodelovali pri pisanju, pomembni člani nekdanjega režima,  so čutili, da bo ta prinesla spremembe, prelom. V Ustavo so zapisali svobodo, pravičnost, demokracijo in vse tisto, kar naj bi veljalo za moderne države. Nekoliko drugače se je zgodilo s prenovo našega obrambnega sistema. Glede Slovenske vojske je optimističen in verjame, da se bo tudi ta enkrat zavedala, kdaj, kje in kako je nastala, in poudaril, da ta čas zagotovo ni daleč.

Foto: Barbara Pirh
Foto: Barbara Pirh

Roman Končar je navdušil z domoljubnimi in v srce segajočimi pesnitvami. “Pogumno in odločno, zavedajoč se smrti, smo bili drug z drugim podprti. Ma jok brate odpade, nikoli ne bomo strti,” je glasno vzkliknil.

Roman Končar Foto: Barbara Pirh
Roman Končar
Foto: Barbara Pirh

Kot vedno je bil tudi tokrat zelo izčrpen brigadni general Tone Krkovič. Objavili smo že njegov celotni govor. Vprašali smo ga tudi, kaj meni o morebitni ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Pravi, da je pri mladih čutiti željo in potrebo, a jim žal sistem tega ne omogoča. Omenil je zgledovanje po Izraelu in Švici, ki sta mu zelo blizu. Žal mu je, da se je ta obveznost sploh kdaj prekinila, ker je temu vedno nasprotoval in noče nositi posledic za to. Se pa strinja, da bi morala biti ta obveznost organizirana v razumni obliki, v razumnem času, intenzivno ali na način specialne brigade MORiS.

Foto: Barbara Pirh
Tone Krkovič Foto: Barbara Pirh

Spregovoril je tudi Roman Hrovat, podžupan občine Kočevje. Zahvalil se je vsem, ki so se takrat brez pomislekov odzvali klicu domovine. Kočevska je del pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini. Večina prvega postroja je bila namreč ravno iz Kočevja in na to so tudi v občini Kočevje izredno ponosni.

Na kraju, na katerem je prišlo do prvega postroja, je ob 15. obletnici leta 2005 začel nastajati spominski park MSNZ, a ni bil nikoli dokončan. Tam vseeno stoji spominsko obeležje tega pomembnega dogodka, na katerega je delegacija združenja VSO položila venec.

Foto: Barbara Pirh
Foto: Barbara Pirh

Zbralo se je veliko ljudi, ki v srcu dobro mislijo in so ponosni na svojo domovino Slovenijo, a mnogi so poudarili, da resnično upajo, da se bo zavedanje o pomembnosti takšnih dogodkov z leti povečalo, saj zdaj živimo v samostojni in demokratični državi. Glede slednjega so bili tako govorci kot ostali obiskovalci optimistični.

Barbara Pirh