Ali res že 25 let živimo v samostojni demokratični državi? Nekatere stvari so še vedno iste kot v letih 1990-1991

Datum:

Pogumni politiki, ki so verjeli, da si Slovenci zaslužimo živeti v samostojni in neodvisni državi, so pred 26-imi leti v Poljčah sprejeli predlog datuma plebiscita. Ta se je zgodil le dober mesec dni kasneje, rezultat pa je med ljudmi ustvaril val navdušenja, saj smo bili korak bližje k svoji državi in svetlejši prihodnosti. Vendar, ob zadnjih volitvah v ZDA se je izkazalo, da nekateri družbeno-politični delavci, ki se radi predstavljajo kot novinarji, še vedno živijo v tistih časih. 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v avditoriju NATO Centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah organiziralo prireditev Poljče 1990 – 2016. Že 26 let je namreč od dneva nadvse pomembne odločitve, ko so delegati vladne koalicije Demos in ministri leta 1990 sprejeli predlog datuma plebiscita, ki nas je popeljal v samostojno in neodvisno slovensko državo. In tudi v tem letu, ko praznujemo že četrt stoletja slovenske samostojnosti, se s ponosom spominjamo dogodkov, ki so botrovali, da smo Slovenci uresničili svoj sen. Ena izmed ključnih odločitev na poti k samostojnosti pa je padla prav v Poljčah.

“To je kraj spočetja Slovenije”
Kot prvi je za govorniški oder stopil občinski svetnik v občini Radovljica Avguštin Mencinger, ki je izrazil zadovoljstvo, da se ta praznik praznuje prav v Poljčah, saj “je to kraj spočetja Slovenije. In če ne bi bilo tega spočetja, se kasneje ne bi rodila Slovenija. Tudi jaz sem bil tukaj pred 26-imi leti in bil sem nadvse ponosen, ker so mi ljudje zaupali, da jih zastopam v parlamentu. Bil sem srečen, ker smo se tukaj dogovarjali o samostojni Sloveniji, bil pa sem tudi prestrašen, ker nisem vedel, kaj nas čaka,” je povedal ter dodal: “Predvsem pa sem Bogu hvaležen, da sem sodeloval pri rojevanju države.”

V šoli učijo teorijo spola, namesto da bi učili o ljubezni do domovine
Da se v Sloveniji dogaja beg možganov, po mnenju Mencingerja ni kriva le ekonomska situacija. Prepričan je: “Že v osnovni šoli vzgajajo otroke o teoriji spola, namesto da bi jih vzgajali o ljubezni do domovine. Kasneje mladino usmerjajo na FDV in druge fakultete brez garancije, da bodo dobili službe, namesto da bi jih usmerjali v tehniške fakultete in poklice, ki jih naš narod rabi.” A Mencinger vsega le ne vidi tako črnogledo, saj pravi, da je v Sloveniji velikokrat tudi srečen. “Sem pa tudi zadovoljen, da živim v občini, ki živi bogato kulturno, gospodarsko in kulturno življenje. Prepričan sem, da je takih občin v Sloveniji veliko. Včasih imam občutek, kot da sta dve Sloveniji.” Dodal je še, da vidi, da se “ladja Slovenija” počasi obrača v pravo smer, čeprav tiho in komaj opazno, ter da bomo nekoč zagotovo postali “normalna evropska država”.

Fotografija s 26. obletnice odločitve o slovenski samostojnosti v Poljčah. Foto: Mitja Humar
Fotografija s 26. obletnice odločitve o slovenski samostojnosti v Poljčah. Foto: Mitja Humar

Tisto, kar so “ljudje sami pri sebi čutili, pa si niso upali na glas povedati”
Še posebej udaren govor pa je imel predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. “To je ena tistih prireditev, ki so v organizaciji VSO postale tradicionalne; tu je zgodovinsko mesto, kjer so se takrat pogumni poslanci odločili, da želijo in predlagajo slovenskemu ljudstvu samostojno državo. Smo v začetku drugih 25 let, ko upam, da ta država doseže tisto, kar smo v letih naše osamosvojitve tudi verjeli,” je povedal. Je pa bil njegov govor nadvse aktualen, saj je potegnil kar nekaj vzporednic med osamosvajanjem Slovenije in volitvami v ZDA. “Sama po sebi se vsiljuje paralela med dogodki, ki so se zgodili ta teden ter pred 26-imi leti. V Ameriki je zmagal kandidat, ki se je uprl medijsko plačani reklami, ki je povedal nekaj, kar so ljudje tudi sami pri sebi čutili, pa si niso upali na glas povedati. In to je prva paralela s tistim, kar se je zgodilo tukaj pred 26-imi leti.”

Hojs pa je šel še dlje: “Druga paralela pa je tista, ki smo jo mnogokrat slišali v zadnjih dneh predvsem v prispevku Valentina Areha o naših družbeno-političnih delavcih. Nekateri so se sicer imenovali za novinarje. Naši družbeno politični delavci so slovensko ljudstvo prepričevali in v kamere govorili, da še vedno obstaja upanje za Hillary. Prav tako so leta 1990 po besedah dr. Pučnika v nekaj dneh pravilno izmerili javno mnenje, ki je v levih, desnih, črnih … Slovencih dalo jasen odgovor, da bomo za plebiscit in da se bomo na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo. Zato se je tudi retorika prvega partijskega šefa v nekaj dneh spremenila – kar naenkrat je začel govoriti, da je to prava odločitev in naj Slovenci povedo, kaj si želimo. Ta razlika med takrat in danes ostaja.” Hojs je še sklenil: “Ena od bistvenih stvari, ki jih moram v naslednjih 25-ih letih postoriti, je ta, da bomo imeli novinarje in ne družbeno-politične delavce.”

Program je bil tudi kulturno zelo bogat. Tega sta obogatila Marcos Fink in Vlasta Doležal Rus. Fink je sicer v Buenos Airesu rojeni Slovenec, ki nastopa po vsem svetu. Sodeloval je z več kot 55 orkestri iz 18-ih držav in stal na 150 odrih v več kot 20-ih državah. Dvakrat je bil tudi nominiran na nagrado grammy. Je velik Slovenec in domoljub. Vlasta Doležal Rus pa je ena izmed najbolj vidnih slovenskih pianistk, svoje znanje in talent pa z veseljem deli z mlajšimi generacijami.

Socialistični režim tako opevajo, a tudi mladi poznajo resnico
Na praznovanju 26. obletnice odločitve o slovenski samostojnosti je spregovoril tudi član Mladinske sekcije VSO Triglav Matej Bečaj. “Samostojna slovenska država ni nastala čez noč, prav tako nam ni bila podarjena. Kljub temu, da tisti, ki so bili proti samostojni Sloveniji, poudarjajo, da je bila Slovenija izbojevana  v komaj desetdnevni vojni, mi vemo, da temu ni tako. Težnje za slovensko samostojnost so se intenzivneje začele kazati že globoko v času jugoslovanskega totalitarizma, takrat, ko je bilo treba po banane hoditi čez mejo, ker takratni, sicer danes tako lepo opevani socialistični režim, ni premogel ne banan, omejena pa je bila celo poraba bencina.”

“Na začetku je sicer kazalo, da gre Slovenija po pravi poti, potem pa so stvari sčasoma šle po zlu.”
Bečaj je kot privilegij označil, da je rojen po letu 1991, saj mu tako ni bilo treba trpeti jugoslovanskega totalitarizma in zaničevanja Slovenije vse od leta 1941 dalje. “Kot že vemo, noben socialistični sistem ni demokratičen, človeški, niti ni ekonomsko vzdržen. Velika želja po osamosvojitvi je bila postati razvita, moderna, demokratična in bogata država s temelji v tržnem gospodarstvu. Na začetku je sicer kazalo, da gre Slovenija po pravi poti, potem pa so stvari sčasoma šle po zlu. Največji problem je brez dvoma nedokončana tranzicija na vseh področjih. Slovenija ni pravilno in dodobra izšla iz komunizma in se razvila v normalno demokratično državo, kar se zelo pozna tudi v gospodarstvu, saj imamo namesto normalnega tržnega sistema t.i. tovarišijski kapitalizem, ki pa nekaterim očitno zelo ustreza.”

“Na srečo danes o samostojni Sloveniji obstajajo lepo ohranjeni zapisi nekaterih zgodovinskih dejstev in spominov, tako da imamo mlajše generacije lahko jasno sliko glede tega, kako je slovenska država sploh nastala,” je povedal Bečaj, ki je sicer sin veterana vojne za Slovenijo. “Otroci veteranov vojne za Slovenijo danes nimamo nikakršnih privilegijev, medtem ko na drugi strani tisti, ki Slovenijo tepihujejo, prejemajo smešno visoke in nezaslužene privilegije, po zaslugi katerih danes nimamo normalne javnofinančne slike. Toda kljub temu, da ne prejemamo nezasluženega denarja, smo zelo privilegirani, saj živimo v samostojni državi. Od te države ne zahtevamo privilegijev, ki jih ne bi sami zaslužili, ampak zahtevamo samo tisto, kar so si sicer tudi naši osamosvojitelji  zamislili, torej to, da lahko z lastnim znanjem in delom uspemo in zaradi napačnega družinskega porekla ali strankarske izkaznice nismo prikrajšani za nič.”

Odločitev v Poljčah je bila modra in demokratična
Težko pričakovan pa je bil tudi govor predsednika DPZ 1990-1992 dr. Ludvika Toplaka, ki je spregovoril tako o lastnih izkušnjah kot tudi o ocenah strokovnjakov v preseku minulega četrt stoletja. “Danes s ponosom rečemo, da je bila odločitev v Poljčah modra in demokratična. Zahvaljujoč odločnosti Slovencev v skladu z mednarodnim pravom smo Slovenijo obvarovali vojnega pekla. Pridobili smo tudi simpatije mnogih evropskih držav, posebej Vatikana, saj je papež Janez Pavel II. verjel, da narodu, ki mu je Bog dal jezik, sledijo vsi atributi kulture, politike in Cerkve.”

V Skupščino izvoljeni ljudje različnih interesov
Toplak pa je tudi iskreno povedal, da so bili na prvih demokratičnih volitvah izvoljeni v trodomno Skupščino ljudje različne provenience in različnih interesov. “Eni smo v tranzicijo verjeli resno, drugi so videli v tranziciji znotrajpartijski medgeneracijski spor, zlasti spremembo političnih privilegijev v lastninsko pravico, ki bo dedna. Temu se je reklo menedžerske privatizacije. In prav zato so se tajkuni generirali iz vrst prejšnje nomenklature; rekli so, da je znal ali da se je znašel.”

“V Poljčah smo se zbrali Demosovi ljudje. Vse nas je vodila ena sama misel: uresničiti osamosvojitev Slovenije,” je dejal Toplak ter se spomnil na zapisnik s sestanka Društva Manager, “kjer so tiste dni razpravljali o privatizaciji in kjer piše, da takim, kot so Peterle, Toplak, Pirnat, Janša pa samo `metak u čelo`.”

Ogrožena je suverenost države
Toplak opaža, da smo v Sloveniji soočeni s številnimi elementi veleizdajstva države v politiki, ekonomiji, kulturi in v medijskem razkrajanju vrednot slovenske osamosvojitve, narodnih simbolov, družine, vere, blagovnih znamk, vključno s parlamentarno ignoranco ustavnih odločb pa vse do izgona mladih ljudi, posebej izobražencev, v tujino s trebuhom za kruhom. “In če danes oblast ni voljna ali sposobna varovati državne meje, varovati gospodarstva, spoštovati pravne države, zagotoviti vladavine prava, dati kulture in dela mladim ljudem, potem je ogrožena suverenost države.”

Prave vrednote je treba prenašati na mlade rodove
“V tej vrednostni in pojmovni zmedi je tudi danes naloga VSO, da prebudi Slovenijo, da vrednote slovenske osamosvojitve ohranja in razvija, da spodbuja domovinsko vzgojo in prenaša vrednote na mlade rodove,” je svoj govor sklenil Toplak.

Marjanca Scheicher

Sorodno

Zadnji prispevki

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...