Anonimka obtožuje ministrico Makovec Brenčičevo, da z državnim denarjem financira novi projekt zasebne univerze v Novem mestu

Foto: STA

Po spletu kroži nova anonimka, v kateri osrednja vloga pripada ministrici za izobraževanje, znanost in šport, Maji Makovec Brenčič, ki naj bi v Novem mestu z javnim denarjem pomagala financirati novi projekt zasebne univerze, kot si ga je zamislil Marjan Blažič, ki nadzira Visokošolsko središče Novo mesto (VŠNM). Pri uresničevanju Blažičevih načrtov naj bi že dlje časa odločilno pomagali tako zdajšnja ministrica kot tudi zaposleni v Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Za uresničitev ambicioznih načrtov je potrebno dvoje: prvič, pridobiti ustrezne akreditacije, in drugič, pridobiti ustrezna sredstva za financiranje pedagoške dejavnosti. Na pristojnem ministrstvu sicer vse skupaj zanikajo, a se na naša vprašanja o obtožbah v anonimki niso potrudili niti odgovoriti.

V spletni anonimki avtor (ali več njih) navaja, da je VŠNM vlogo za akreditacijo Univerze v Novem mestu (v ustanavljanju) vložil tik preden je začela veljati novela Zakona o visokem šolstvu. Ta je zelo zaostrila pogoje za ustanovitev univerze, hkrati pa preprečuje, da bi kdorkoli lahko izpolnil zahtevnejše pogoje. Pri zamiku sprejema novele za mesec dni naj bi prav ministrica oz. njena stranka SMC imeli ključno vlogo.

Ker naj na VŠNM ne bi imeli pravočasno pripravljene vloge za akreditacijo univerze, so Cerarjevi zavlačevali s sprejemom novele. Če bi se trditve v anonimki izkazale za resnične, bi bila to groba manipulacija z zakonodajnim postopkom, ki bi bila lahko povod za interpelacijo ministrice oziroma celo glasovanje o nezaupnici vladi.

Sicer pa naj bi bila zgodba o koruptivnem ravnanju javnih uslužbencev bistveno starejša. Marjan Blažič, sodeč na trditve v anonimki, naj bi skoraj vse študijske programe navedenih visokošolskih zavodov pridobil s posredovanjem zaposlene na NAKVIS, Jožice Kramar. Kramarjevo pa naj bi po nalogu Marjana Blažiča že pred leti zaposlila Jožica Čampa, ki je zaposlena v visokošolskih zavodih Marjana Blažiča. “Poiskati je bilo potrebno nekoga, ki bo kooperativen in koristen. Jožica Kramar je za svoje delo prejemala plačilo, relativno nizko v primerjavi s koristjo, ki jo je z akreditacijo študijskih programov in zavodov uspel realizirati Marjan Blažič,” je zapisano v spletni anonimki.

V omenjeni anonimki je navedenih še več nepravilnosti pri poslovanju; plačila za svoje delo naj Jožica Kramar ne bi prejemala transparentno. Identificirani način prejemanja plačila naj bi tako za določen čas potekal kar prek hčerke nekdanjega ministra Jakoba Presečnika (minister za promet v obdobju 2000 do 2004), prek študentske napotnice. Hči Jakoba Presečnika nikoli ni opravljala del in nalog v visokošolskih zavodih Visokošolskega središča, tudi ne v dislocirani enoti v Ljubljani, bila pa je dobra prijateljica s hčerko Jožice Kramar. Kasneje naj bi plačevanje potekalo v gotovini.

Vloge za akreditacijo visokošolskih študijskih programov naj bi v visokošolskih zavodih Visokošolskega središča pripravljala prav Jožica Čampa. Vloge za akreditacijo študijskih programov naj bi pošiljala po elektronski pošti Jožici Kramar tudi ob nedeljah (časovna stiska pri pripravi vloge), Kramarjeva pa naj bi jih običajno že v tistem tednu uvrstila na sejo Sveta NAKVIS. Kako naj bi jih evidentirala v sistemu prejetih vlog v NAKVIS, ni znano.

Iz javne evidence o akreditaciji programov in zavodov naj bi bilo razvidno bliskovito akreditiranje programov, ki so jih vlagali zavodi iz okvira VŠNM. Akreditacijski postopki so bili tako izrazito kratki, precej krajši celo v primerjavi z uveljavljenimi univerzami. V anonimki še pišejo, da je bil način delovanja Jožice Kramar izpostavljen v prijavi nepravilnosti delovanja visokošolskih zavodov, ki jih vodi Marjan Blažič, in posredovan Komisiji za preprečevanje korupcije že v letu 2010.

Ministrica Maja Makovec Brenčič in Marjan Blažič pa naj bi vzpostavila stik v času, ko je ministrica še vodila svet NAKVIS. V takratni vlogi naj bi z benevolentnim pristopom omogočila, da je svet NAKVIS sprejemal predloge Jožice Kramar brez ugovora. Ko je postala ministrica, pa naj bi se njihovo sodelovanje še poglobilo v smislu pripravljanja terena za to, da bi se povečala sredstva za delovanje prihodnje univerze. V anonimki avtorji še trdijo, da ministrica zaradi varnosti z Blažičem ni komunicirala neposredno, ampak posredno prek Blažičevega odvetnika in vodje SMC v Novem mestu, Boruta Škerlja. Že v preteklosti pa so nekateri slovenski mediji poročali, da sta se Makovec Brenčičeva in Škerlj zapletla tudi osebno.

Na pristojno ministrstvo smo naslovili vprašanja v povezavi s trditvami v anonimki. Zanimalo nas je, ali je ministrica seznanjena z obtožbami oziroma anonimko, ki kroži po spletu. Če zanika posredovanja pri zamiku sprejetja novele Zakona o visokem šolstvu, zakaj je torej sploh prišlo do zamika sprejema novele? Zanimalo nas je, kakšne so njene povezave z Blažičem in Škerljem ter Jožico Kramar. Zahtevali pa smo tudi razkritje sredstev, ki jih je od nastopa ministrske funkcije Makovec Benčičičeve ministrstvo namenilo za delovanje Univerze v Novem mestu.

V torek smo iz službe za odnose z javnostjo dobili odgovor, da na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport niso seznanjeni z omenjeno anonimko, prav tako z njo ni seznanjena ministrica. Zapisali so: “Navedbe v omenjeni anonimki so neresnične in jih v celoti zavračamo.”

Sicer pa na ministrstvu pravijo, da financiranje študijske dejavnosti v javnih in koncesioniranih zasebnih visokošolskih zavodih ureja Zakon o visokem šolstvu (73. in 73. a člen). Financiranje študijske dejavnosti je urejeno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS št. 7/11, 64/12, 12/13 in 38/16). Podatki o financiranju so dostopni na spletni strani ministrstva, kjer pa VŠNM, sodeč po uradnih številkah, ne odstopa od preostalih univerz. Sredstva so se v zadnjih dveh letih celo zmanjšala.

L. S.