Saj ni res, pa je. Na današnji obravnavi predloga novele krovnega zakona o kulturi v Državnem zboru RS je bilo mogoče videti pretežno naklonjenost do ukrepa, ki predvideva uvedbo obveznega deleža za umetniške stvaritve v investicijskih projektih, ki so financirani z javnimi sredstvi. Poslanec največje opozicijske stranke SDS dr. Anže Logar, ki nasprotuje tovrstni noveli, je kritično izpostavil, da če Moderna galerija odkupuje blagovno znamko Janeza Janša in davkoplačevalci za to dajemo svoj denar, se opravičeno poraja vprašanje, kako bomo vendar razvijali dobro slovensko umetnost.
Trije umetniki so se leta 2007 včlanili v zdajšnjo največjo opozicijsko stranko, Slovensko demokratsko stranko (SDS), in si ime spremenili v ime predsednika stranke in takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Osebni razlogi naj bi predstavljali razlog za njihovo preimenovanje in od takrat naprej naj bi na različne načine začele izginjati razmejitve med umetnostjo in njihovim življenjem. Trojica naj bi posamično in skupinsko preučevala različne implikacije spremembe imena in svoje življenje preoblikovala v trajajoči performans, umetnost pa v sredstvo, ki bi spodbudilo razmislek za razpravo o statusu, funkciji stvari, povezanih z identiteto, torej s potnim listom, osebno izkaznico itd.
Javnost želijo prepričati, da so nerazumljeni in preganjani umetniki
Janša je glede omenjenih aktivistov opozoril, da bi ti očitno na vsak način radi javnost prepričali, da so nerazumljeni in preganjani umetniki, v resnici pa so med največjimi dobičkarji v državi. Emil Hrvatin, Davide Grassi in Žiga Kariž so namreč lastniki in zastopniki podjetij, ki so prejela 5,5 milijona evrov iz državnega proračuna. Zavod Maska je do zdaj prejel kar 3,8 milijona evrov javnih sredstev, Zavod Aksioma pa 1,725 milijona evrov. Na takšen način se iz denarja davkoplačevalcev financira cenena politična propaganda, čeprav bi v Sloveniji krvavo potrebovali denar za izboljšanje kakovosti življenja državljank in državljanov Republike Slovenije.
SMC trdi, da naj bi bila novela v javnem interesu
Največja stranka SMC zagovarja stališče, da naj bi bila novela zakona o kulturi v izrazito javnem interesu, saj se ta nanaša na umetnike, do katerih javni denar ne prispe. Po besedah poslanca Dragana Matića ukrep predvideva, da bi investitorji v javne investicije namenili odstotek sredstev za umetnost, če bi šlo za znesek v vrednosti do deset milijonov evrov in 1,25 odstotka v primeru, ko bi šlo za investicijo v vrednosti nad deset milijoni evri. S tem naj bi po prepričanju Matića prišlo do spodbujanja ustvarjalnosti, kulturni minister Tone Peršak pa poudarja, da ukrep prispeva k izboljšanju položaja vizualnih umetnikov, ki naj bi se znašli v težavnem obdobju. Poslanska skupina Levica, ki se je pritrdilno opredelila do predloga novele krovnega zakona o kulturi, je ob tem opozorila, da ne sme priti do financiranja le ozkega kroga ljudi. Jasno pa je, da se bo zgodilo prav to.
H. M.