Anže Logar: Sum na pranje denarja v NLB predstavlja kriminalno dejanje mednarodnih razsežnosti

Datum:

“Naleteli smo na primer, ki si ga človek zdravo-razumsko težko predstavlja, da se lahko zgodi, ob vsem nadzoru in ob tako pomembni instituciji kot je NLB, ki mora imeti notranje kontrole. Ker primer vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, smo pripravili delno poročilo in dokumente posredovali Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, s prošnjo, da pridobi manjkajoči del dokumentacije, na podlagi katere bomo lahko sklepali o razsežnostih tega problema,” je v izjavi pojasnil poslanec dr. Anže Logar, ki je hkrati predsednik parlamentarne preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu.

Po odmevnem razkritju o pranju denarja, ki naj bi potekalo znotraj največje sistemske banke NLB v letih 2009 in 2010, o čemer je na novinarski konferenci spregovoril predsednik Komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb mag. Branko Grims, je omenjeno razkritje v izjavi komentiral tudi predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, Anže Logar.

Predsednik komisije Logar je pojasnil, da je na ta primer naletela preiskovalna komisija, ki jo vodi, ko je križala različne dokumente, ki so jih pridobili od Banke Slovenije, Urada za preprečevanje pranja denarja in na podlagi zaseženih dokumentov NLB. “Naleteli smo na primer, ki si ga človek zdravo-razumsko težko predstavlja, da se lahko zgodi, ob vsem nadzoru in ob tako pomembni instituciji kot je NLB, ki mora imeti notranje kontrole. Ker primer vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, smo pripravili delno poročilo in dokumente posredovali Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, s prošnjo, da pridobi manjkajoči del dokumentacije, na podlagi katere bomo lahko sklepali o razsežnostih tega problema,” je v izjavi pojasnil Logar.

NLB je poslovala z ustanovami, ki so na črnem seznamu Evropske unije
Na vprašanje novinarke o tem, ali se v tem primeru kaže, da je nekdo, ki je posloval z iranskimi bankami prek NLB, skušal oprati ta denar in ga poslati na več naslovov, da gre za mednarodni škandal in ali nadzorne ustanove v naši državi niso opravile svoje naloge, je Logar dejal, da se zaenkrat govori o sumih pranja denarja. “Želimo pridobiti dodatne informacije od obveščevalnih služb, da bo naše poročilo lahko celovito. Nakazuje pa se praksa, ki se zagotovo ne bi smela zgoditi: poslovanje z bančnimi ustanovami, ki so na črnem seznamu Evropske unije prek največje državne banke. Mislim, da je to kriminalno dejanje takšnih razsežnosti, ki vključuje tudi vpletenost drugih obveščevalnih služb. Kar pa je pri tej zgodbi neverjetno je, kako se je lahko sploh več kot leto in pol dogajalo, da so bila takšna in podobna nakazila,” je povedal Logar in dodal, da je treba najprej preveriti odgovornost upravljanja in nadziranja znotraj banke, nato pa še odgovornost nadzornih ustanov, ki so dopuščale, da se je to toliko časa dogajalo. “Hkrati pa tudi, koliko in v kakšnem obsegu je bila o tem obveščena na koncu koncev tudi politika, ki je prek državnega lastništva obvladovala to banko,” je poudaril Logar.

Foto: STA

Na vprašanje o tem, ali bi lahko sume glede pranja denarja povezali tudi z zaustavitvijo prodaje  NLB, pa Logar odgovarja, da je preiskovalna komisija, ki jo vodi, s svojim delom prišla na sled številnim nepravilnostim, ki so se dogajale v tej banki. “Roko na srce je za organe pregona še precej dela za preiskovanje delovanja te banke, pa najsi bo v državnem ali zasebnem lastništvu.”

Organi pregona še vedno ne opravljajo svojega dela

Ob vprašanju novinarke, da do tega trenutka ni še nihče odgovarjal za bančno luknjo in ali je v primeru bančne afere glede pranja denarja mogoče pričakovati drugačen epilog, pa poslanec Logar odgovarja, da bi za bančno luknjo morali odgovarjati tako tisti, ki so dajali kredite, kot tisti, ki so jih prejemali. “Če je bera tako slaba kot je danes, to pomeni, da organi pregona doslej svojega dela niso opravili. Ta primer, o katerem govoriva, je po podatkih, ki jih imamo do zdaj, tako prozoren, da v tem pogledu ne bo težko najti krivcev in jih sprocesirati,” je dejal Logar in dodal, da so v času, ko se je to dogajalo, največjo slovensko banko NLB vodili Marjan Kramar, Draško Veselinovič in Božo Jašovič. “To so trije predsedniki uprav, ki so bili očitno dobro obveščeni o tem dogajanju,” je povedal Logar. “Vse dogajanje bo podrobneje opisano v poročilu, ki ga pripravlja naša preiskovalna komisija,” je še zatrdil Logar, ki opozarja, da omenjeni primer presega meje Republike Slovenije.

Sicer pa bo preiskovalna komisija, ki jo vodi Anže Logar, nadaljevala z zaslišanji prič v ponedeljek, 5. junija, ko bosta zaslišana France Arhar, eden od direktorjev banke LHB in nekdanji guverner Banke Slovenije, ter nekdanji predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank Marko Simoneti.

C. Š.

Sorodno

Zadnji prispevki

Mladi za Celje – Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...

Prometna nesreča na avtocesti pri Skopicah

Dne 28.03.2024 ob 16:59 uri so bili gasilci PGE...

Vladna stran X si je že tretjič prislužila oznako “zavajajoča objava”

Platforma X še vedno gori od zadnjega protokolarnega zdrsa...