Bankster Matej Narat o poslih z Igorjem Jurijem Pogačarjem, prijateljem Katarine Kresal, ni želel govoriti

Bankster Matej Narat je pred preiskovalno komisijo o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu priznal, da ima stike s kriminalisti zaradi predkazenskega postopka glede poslov z Igorjem Jurijem Pogačarjem. Spomnimo. Slednji naj bi bil osebni prijatelj nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, zaradi sklenitve pogodbe za najem njegovih prostorov za NPU pa je Kresalova tudi odstopila s funkcije ministrice. Več o postopku pa Narat ni želel povedati.

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji sta včeraj pričala nekdanja predsednik in član uprave Nove ljubljanske banke (NLB) Alojz Slavko Jamnik  in Matej Narat.

Alojz Slavko Jamnik je bil član uprave naše največje banke med letoma 1997 in 2002 ter od sredine leta 2007 do konca novembra 2009. Po pisanju medijev je Jamnik NLB zapustil tudi zato, ker je največja državna banka dala preveč posojil podjetjem, ki jih v krizi niso bila sposobna vračati.

Brat bratu “zrihtal” kredit
Člani preiskovalne komisije so Jamnika zasliševali glede poslov, ki jih je imela naša največja banka s podjetji SCT ter Zvon Ena in Zvon Dva. Jamnik je namreč brat nekdanjega člana upravnega odbora in solastnika propadlega SCT-ja Janeza Jamnika ter ljubljanskega pomožnega škoda Antona Jamnika. Zaslišani je zanikal, da bi sorodstvene povezave kadar koli vplivale na njegovo delo in da se o kreditih z nobenim od bratov ni nikoli pogovarjal.

“Vi ste imeli torej pogodbo kreditiranja SCT, kjer je bil na levi strani podpisan Alojz Jamnik, na desni strani pa Janez Jamnik?” je zanimalo predsednika preiskovalne komisije Anžeta Logarja. Jamnik je odgovoril, da je to sicer možno, konkretnih poslov pa se ni spomnil. Jamnik je sicer predhodno zatrjeval, da se je iz takšnih glasovanj vedno izločil, čeprav je imel mnenje pravne službe NLB, da se mu ne bi bilo treba. Logar mu je dejal, da to ne drži, Jamnik pa je nato priznal, da se je pričel izločevati po določenem času in ne povsem od začetka svojega službovanja v NLB.

Bančne luknje sploh ni bilo?
Glede predlogov kreditiranja, v višini tudi 20 milijonov evrov, za podjetji Zvon Ena in Zvon Dva je Logar razkril, da so bili predlogi pripravljeni že več dni ali celo tednov prej, preden je kreditni odbor sploh dobil uradno prošnjo za kredit. “Ne vem, kaj je tukaj problem,” je odgovoril Jamnik, češ da se ljudje o teh stvareh tudi prej že pogovarjajo. Hkrati je še zatrdil, da nikoli ni doživljal političnih pritiskov in da se s politiko na temo bank ni nikoli srečeval.

Na Logarjevo vprašanje, ali je dobra bančna praksa to, da se nek kredit, kot se je dogajalo v NLB, ko je bil Jamnik član uprave, podaljša kar štirinajstkrat, Jamnik ni dal jasnega odgovora. Glede subjektivne odgovornosti za tri milijarde evrov globoko bančno luknjo v NLB je Jamnik dejal, da bo moral predsednik komisije najprej definirati, “kaj to pomeni, potem pa se bomo pogovarjali naprej”. Po njegovem mnenju namreč takšne bančne luknje, o kateri se danes govori v Sloveniji, ni bilo, zato se zanjo ne čuti odgovornega.

Narat nabral več funkcij v gospodarstvu kot severnokorejski general medalj za zasluge
Če bi želeli našteti vse funkcije, ki jih je v svoji profesionalni karieri že zasedal petdesetletni Matej Narat, bi kaj hitro kakšno izpustili. Kot član nadzornega sveta je deloval v Mercatorju, Heliosu, številnih hčerinskih družbah NLB, Sava Turizmu in Hotelih Bernardin. Med letoma 2010 do leta 2015 je vodil Savo. Po tem, ko je v medijih februarja 2016 že zakrožila informacija, da prevzema vodenje Istrabenza, je sam še pred imenovanjem odstopil.

Foto: Matic Štojs

Narat je na zaslišanju zatrdil, da je tudi on v času službovanja v NLB deloval strokovno, profesionalno in skrbno ter da je kreditni odbor odločal na podlagi strokovnih predlogov sektorja za upravljanje s tveganji in komercialnega oddelka. Za bančno luknjo se ne čuti odgovornega, se je pa takratna vlada, ki jo je vodil Borut Pahor, po njegovem mnenju na svetovno krizo odzvala prepozno.

Na vprašanja Logarja glede odnosa s takratno vladajočo politiko, natančneje z ministroma Francijem Križaničem in Mitjo Gasparijem, Narat ni želel povedati nič konkretnega, z direktorji posameznih podjetij pa, da se je srečeval na njihovo željo, vendar se niso pogovarjali o konkretnih poslih. Glede mnogih funkcij, ki jih je Narat zasedal v NLB in njenih hčerinskih družbah, je Logarja zanimalo, ali je vse delo sploh lahko opravljal in kako se je lahko “razdajal na toliko koncih”, ob čemer je Narat ostro protestiral proti uporabi besede razdajanje.

Narat je tudi povedal, da ima stike s kriminalisti zaradi predkazenskega postopka glede poslov z Igorjem Jurijem Pogačarjem. Spomnimo. Slednji naj bi bil osebni prijatelj nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, zaradi sklenitve pogodbe za najem njegovih prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa je Kresalova tudi odstopila s funkcije ministrice. Več o postopku pa Narat ni želel povedati.

Prihodnje zaslišanje preiskovalne komisije bo 29. maja, ko bosta pred preiskovalno komisijo pričala nekdanja predsednik in član uprave NLB Marjan Kramar in Marko Jazbec.

C. Š.