Idealne policije na svetu ni, a slovenska je kljub temu daleč stran od zakonitosti in strokovnosti. Po javni obelodanitvi afere Ornig je zaupanje v slovensko policijo zelo nizko. Po razkritju škandaloznega in nezakonitega početja slovenske policije junija lani se je vse skupaj takoj želelo pomesti pod preprogo, češ da vodstvo policije o teh nezakonitostih ni vedelo nič. Notranji ministrici Vesni Györkös tako ni nihče verjel, poleg tega je bila afera Ornig zgolj vrh ledene gore, ki se v svoji nezakonitosti krepi že vse od osamosvojitve dalje.
Kritike slovenske policije so včasih bolj, včasih manj opravičene. Teža teh kritik je odvisna tudi od tega, kdo jih izreka. Če kritiko izreče nekdanji notranji minister in spoštovani profesor na Fakulteti za varnostne vede, dr. Vinko Gorenak, ima obvezen odmev tako v širši javnosti kot v medijih. Dr. Gorenak namreč področje policijskega dela in organiziranost tega represivnega državnega organa pozna od A do Ž, saj je na svoji službeni poti prehodil praktično vse postaje policijskega delovanja – od dela na policijski postaji do vodenja ministrstva za notranje zadeve.
Nazaj h kritikam slovenske policije …
Pred poldrugim letom je dr. Gorenak na svojem zelo branem blogu napisal besedilo z naslovom “Kako kriminalisti “zjebejo” kogarkoli”. Tekst je v vrhu kriminalistične policije in vrhu policije povzročil pravo paniko. Na svoji spletni strani je MNZ že naslednji dan objavilo nepodpisan zapis z naslovom “Osebna integriteta, strokovna pripadnost in dobri rezultati so trdni temelji kriminalistične policije – odziv”. Gorenakov tekst je bil za marsikoga očitno precej moteč.
Gorenak je takoj zatem objavil še dva teksta z naslovom “Kriminalistična etika, integriteta, zakonitost in strokovnost so pogosto floskule”. Če ne bi šlo za izjemno kredibilnega in verodostojnega moža, bi si marsikdo mislil – kaj takega se ni nikoli zgodilo, ta tip naklada. Gorenak je namreč brezkompromisno pisal o orožju, strelivu, zlatnini in devizah v sefih policijskih šefov, dotaknil se je tudi prvega nadzora vrha kriminalistične policije, ki mu je prinesel bes in jezo mnogih v kriminalistični policiji.
Seveda ne smemo in ne moremo vseh kriminalistov metati v isti koš. Verjeti je, da mnogi kriminalisti, zlasti tisti na nižjih nivojih, delajo dobro in se pri svojem delu trudijo ostati v okvirih zakona in ustave, toda odmevnejši primeri so nedvomno v domeni vrha kriminalistične policije in policije. Tu pa se pojavlja vse preveč dokazov, da bi lahko kar na slepo verjeli floskulam o etiki, integriteti, zakonitosti in strokovnosti. Dr. Gorenak po teh eksplozivnih zapisih že poldrugo leto pričakuje dan, ko bodo kriminalisti okoli 6. ure zjutraj pozvonili tudi na njegovem domačem naslovu. Do daj jih sicer še ni bilo na obisk …
Dejan Kaloh