Bojan Bratuša, udbovec s ponarejeno diplomo, ki nikoli ni odgovarjal za nepravilnosti, na sodiščih obračunava z desnico

Iztok Podbregar in Bojan Bratuša (foto: STA).

Tednik Demokracija poroča, da Bojan Bratuša, eden izmed nekdanjih najvplivnejših članov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), še vedno bije sodno bitko s poslancem SDS v Državnem zboru Zvonetom Černačem, proti kateremu je leta 2011 vložil tožbo zaradi obrekovanja, čeprav je bilo dokazano, da je novinar Dela besede Černača napačno intepretiral. Gre za osebno maščevanje nekdanjega obveščevalca desnici, saj je Janševa vlada leta 2007 ustanovila posebno preiskovalno komisijo pod vodstvom Lovra Šturma in ugotovila hude nepravilnosti v delovanju slovenske tajne službe. Na podoben način se je na Černača sicer spravil tudi bivši šef SOVE Iztok Podbregar, a je višje sodišče njegovo tožbo zavrglo. Nekdanji vodilni možje SOVE za svoja dejanja nikoli niso odgovarjali, saj je leta 2013 od pregona v nepojasnjenih okliščinah odstopil državni tožilec Matej Peterca, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je izdalo zavrnilno sodbo.

Naj spomnimo, da je Šturmova vladna preiskovalna komisija leta 2007 odkrila številne nepravilnosti v Slovenski obveščevalno-varnostni službi, med drugim je obelodanila sporno ustanovitev podjetja Webs leta 2004, v katerega je SOVA v naslednjih 12 mesecih prelila praktično polovico letnih sredstev iz t. i. posebnega “črnega” fonda, sredstva za njegovo ustanovitev in delovanje pa naj bi bila posredovana brez odobritve, a z vedenjem takratnega direktorja Sove Iztoka Podbregarja. Na ta način si je agencija po poročanju Demokracije želela zagotoviti direkten dostop do informacijske hrbtenice pod imenom podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami.

Šturmova preiskovalna komisija je ugotovila, da tajna služba prek svojega podjetja Webs ni opravljala nobene izmed svojih zakonito določenih nalog in tako za ustanovitev takšnega podjetja sploh ni imela zakonske podlage. Bojan Bratuša je bil takrat direktor skrivnostnega podjetja Webs, s čimer naj bi si po poročanju Demokracije Iztok Podbregar kupil molk nekdanjega sodelavca, ki je preveč vedel.

Bratuša je kot nekdanji šef oddelka prisluha etra in fizičnega priklopa s svoje funkcije v Sovi moral sestopiti po tem, ko je bila ugotovljena neveljavnost njegovega dokazila o izobrazbi. Zanimivo, Webs je imel leta 2004 približno 12500 evrov dohodkov iz prodaje, leta 2005 pa kar 481 tisoč evrov. Da bi se izognila medijskemu linču, sta takrat Podbregar in Bratuša sicer podpisala sporazumno prekinitev delovnega razmerja.

Sova je imela črne fonde
Da imajo tajne službe nekakšne črne fonde, iz katerih se izvajajo plačila agentom ali pa se izvajajo druge finančne transakcije, ki ne smejo biti vidne javnosti, ni sporno, vendar pa bi nad njimi vedno moral obstajati nek nadzor, česar pa v primeru Sove ni bilo. Sova je imela še poseben “črni” fond, s katerim so upravljali trije ali štirje ljudje, ki so imeli popoln nadzor nad njim. Pri tem se ni vedelo, od kod prihaja denar za črni fond, komu je bil namenjen, po kakšnem ključu se je delil in za kakšne tajne operacije je bil namenjen.

Izbruhu afere Sova je sledila t. i. “konspirativao”, ki je delovala na Malem trgu v Ljubljani. Preiskovalci, ki so vstopili v te prostore, so odkrili več različnih avdio-video prisluškovalnih naprav, več kot bi jih v Sovi dejansko potrebovali za svojo obveščevalno dejavnost, zato obstaja sum, da so agentje Sove izdelovali te naprave tudi za trg. V knjigi novinarja Mira Petka V sovinem gnezdu pa je govora tudi o arhivskih dokumentih nekdanje SDV, ki so jih našli v poslopju, čeprav bi morali biti že zdavnaj v prostorih Arhiva Republike Slovenije.

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je stekel tudi kazenski postopek zoper Iztoka Podbregarja in Bojana Bratuša, a je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zavrnilno sodbo, potem ko je maja leta 2013 od pregona v nepojasnjenih okoliščinah odstopil okrožni državni tožilec Matej Peterca. Proti omenjenemu dvojcu je stekel tudi odškodninski postopek v višini 61000 evrov, a ga je sodišče prav tako ustavilo.

Odpuščeni vohun je sicer kmalu našel novo službo. Kmalu je aferi Sova sledila še Afera Sazas, ko je bilo razkrito, da sta nekdanja uslužbenca Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Robert Lautar in Bojan Bratuša snemala in prisluškovala direktorju UIL Juriju Žureju, kar je dvignilo precej prahu na političnem prizorišču. Bratuša naj bi Žureju sledil po navodilih varuhov avtorskih pravic iz združenja Sazas. Sazas, ki ga vodi Matjaž Zupan, ljubitelj popularne glasbe, znan pod vzdevkom MZ Hektor kot frontman pop skupine Kalifornija, naj bi tako poskušal ugotoviti, kakšne spremembe pripravljajo snovalci pobude za spremembo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Zares tam, kjer je denar
Da je prišlo do spora med Zaresom in Sazasom, je bilo zelo očitno, na kar je kmalu po izbruhu afere opozoril tudi poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je bil kritičen do poslancev Zaresa: “Vi imate direktorja Urada za intelektualno lastnino Žureja, ki je član ali simpatizer stranke Zares. Na nasprotni strani je SAZAS, ki razpolaga z velikim denarjem. Ta denar vam je zdaj zadišal.”  Naj spomnimo, Sazas je registriran kot društvo in je po vrednosti premoženja med največjimi društvi v državi, že leta 2010 je imel več kot 30 milijonov evrov premoženja, letno pa se mu poveča za okrog šest milijonov evrov, so poročale Finance.

Nazaj k aferi Sova: med politiki in mediji, zvestimi levici, se je takoj pojavila teza, da je šlo za Janšev vdor v Sovo, pa čeprav so takrat tudi eminentni pravniki, kot je Rajko Pirnat, opozorili, da je Sova odgovorna vladi, in se je na koncu izkazalo, da je bil nadzor zaradi ugotovitve nepravilnosti popolnoma upravičen. Drugo poglavje afere pa je sledilo po obtožbah nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa, da sta se Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu, ki naj bi bili po njegovem mnenju zrežirani. Šturmova komisija je potrdila, da je šlo za laž, za katero se v javnosti nekdanji vodja stranke LDS nikoli ni opravičil. Ker afera Sova ni bila več učinkovito sredstvo za rušenje Janševe vlade, se je hitro polegla, nadomestila pa jo je “učinkovitejša” Patria.

Foto: Urban Cerjak.

Foto: Urban Cerjak.

Černač je izpostavil rabote, ki jih je ugotovila Šturmova komisija
Če vohunske aktivnosti Bojana Bratuše nikoli niso bile kaznovane, se je nekdanji obveščevalec nato sam lotil obračunavanja z desnico, njegova žrtev pa je postal Zvonko Černač, ki je v času Pahorjeve vlade kot opozicijski poslanec predsedoval Komisiji Državnega zbora za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS). Kot smo že poročali, je leta 2010 omenjena komisija obravnavala tudi nepravilnosti, ki so se dogajale na Sovi, Černač pa je takrat izrecno izpostavil rabote, ki jih je ugotovila Šturmova komisija, in vodstvo Sove upravičeno primerjal z delovanjem nekdanje tajne politične policije.

Tako Podbregar kot Bratuša sta tožila Černača zaradi obrekovanja, in če je višje sodišče v Kopru Podbregarja zavrnilo, zadeva z Bratušo še ni končana. Sprva je Bratuša zahteval 21.000 evrov odškodnine in zakonske zamudne obresti. Okrožno sodišče v Kopru je najprej v celoti zavrnilo tožbeno zahtevo, a se je Bratuša pritožil. Višje sodišče v Kopru je nato isto tožbo vrnilo v odločanje isti okrožni sodnici Tatjani Pavlovec, ki je nato na podlagi istih dokazov spisala diametralno nasprotno, konstruirano sodbo, kot jo je napisala sprva, ter razsodila, da je Zvonko Černač dolžan plačati Bojanu Bratuši odškodnino v višini 5.000 evrov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Černač se je nato pritožil, a je Višje sodišče v Kopru Černačevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo okrožnega sodišča.

Poslanec SDS je zdaj na Vrhovno sodišče v Ljubljani že vložil predlog za dopustitev revizije.

L. S.