Brutalni ideološki boj levice za njihovo javno šolstvo: Razslojevanje otrok na račun krepitve in poudarjanja monopola

Foto: iStock

Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča o financiranju zasebnega osnovnega šolstva pomeni razslojevanje otrok. Namera vlade Mira Cerarja o spremembi 57. člena ustave, ki govori o tem, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se financira iz javnih sredstev, je med drugim razburila tudi Komisijo za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Ignoriranje odločbe ustavnega sodišča, ki je odločilo, da morajo biti tudi zasebne osnovne šole 100-odstotno financirane iz državnega proračuna, so namreč označili za neposreden napad na same temelje parlamentarne in ustavne demokracije. Sebastjan Jeretič, politični analitik, je v oddaji Objektiv z voditeljem Juretom Ferjanom poudaril, da gre  za brutalen ideološki boj pod zastavo borbe za javno šolstvo, pri čemer pa je treba dodati, da je zaušnico dala tudi zakonodajno-pravna služba, ki je opozorila, da bi bilo lahko to ustavno sporno.

Na odboru za izobraževanje so za obravnavo pripravili novelo zakona o financiranju izobraževanja, ki so jo kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe sprejeli in s tem podprli, da bi država obvezni del javnega program v zasebnih šolah 100-financirala, razširjenega dela programa pa sploh ne, kot je v navadi v javnih šolah. Predstavniki iz zasebnih osnovnih šol so opozorili, da bi takšen način financiranja pomenil zmanjšanje prejetih sredstev, čeprav bi se jim ta morala v skladu z ustavno odločbo povišati. Spomniti je treba, da je ustavno sodišče sprejelo odločitev, da mora biti javni program v zasebnih osnovnih šolah, ki se deli na obvezni in razširjeni, financiran enako kot v javnih šolah, torej v celoti.

Katja Triller Vrtovec je po navedbah STA namreč kot predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ še pred glasovanjem opozorila, da je sporen vidik načela varstva zaupanja v pravo iz drugega člena ustave, ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala.

Jeretič: “Ideologija te vlade je poudarjanje monopola na vsakem področju”
Sebastjan Jeretič poudarja, da gre pri brutalnem ideološkem boju pod zastavo borbe za javno šolstvo za popolno mešanje izrazov javno in državno šolstvo. “Šest osnovnih šol (obiskuje pa jih le 0,7 odstotka slovenskih otrok) in 300.000 evrov zagotovo ne ogroža državnega šolstva in v ničemer ne prispeva k razslojevanju in razlikovanju, ampak prispeva k pluralizmu,” poudarja. Po njegovem prepričanju je bizarno, da je prav evropska leva politična filozofija desetletja opozarjala na nasilje spravljanja pluralizma v eno. “To je točno ideologija te vlade, torej poudarjanje monopola države na vsakem področju, ne samo na področju šolstva tudi zdravstva, gozdov itd. Skratka, glorifikacija države.”

Po prepričanju Jeretiča je popolnoma bizarno in brutalno, s kakšnim načinom so se tega lotili. “Torej spreminjanje ustave zaradi brutalne moči  60 glasov, pri čemer vidimo, da so na odboru tudi proceduralno zašuštrali in niso znali prešteti, ali jim je prvi korak sploh uspel. To kaže na nizek politični nivo te politične strukture.” Opozoril je, naj samo pogledamo, kdo je opozarjal, torej ne samo politična desnica SDS in NSi, ampak tudi Andraž Teršek in varuhinja Nussdorferjeva. “Tukaj se je celotna stroka odprte glave, ki brani odprto družbo, postavila v bran pluralne družbe, ki jo želi 60 poslancev izigrati zaradi meni nerazumljivega ideološkega boja na neki točki, ki je malenkostna z vidika naše družbe.”

Javen je program, kriteriji izvajanja tega programa in izvedba so lahko bodisi državni bodisi zasebni
“Tu gre za financiranje javnega programa in osnovno nerazumevanje je, da javno ni enako državnemu. Mi imamo delitev državno zasebno, imamo pa delitev javno zasebno v drugem smislu. Javno je vse, kar se mi dogovorimo o tem, kako bomo živeli našo medsebojnost, zasebno je pa moja sfera, v katero se nihče nima kaj vtikati,” poudarja Jeretič. “Kaj je javno na področju šolstva? Javen je program, kriteriji izvajanja tega programa, in javna je kontrola, nadzor nad izvajanjem tega programa. Izvedba je lahko bodisi državna bodisi zasebna.” Po prepričanju Jeretiča je ključno, da javno šolstvo temelji na vsebini javnega programa, ne pa da ga monopolistično izvaja država. Govoriti o tem, da bodo ogrožena sredstva za javno šolstvo, je navadna bedarija, poudarja in dodaja, da boj kaže na nizko raven politične strukture slovenske levice in glorifikacijo monopola države na vseh področjih.

Foto: Nova24TV

Čirič: Imamo premalo dobrih šol
Po prepričanju političnega analitika Miloša Čiriča  je bizarno poudarjanje, da zasebne šole pomenijo razslojevanje. “To imamo že ves čas, v Ljubljani, Kopru, Mariboru se ve, katere šole so najboljše, in tja si starši želijo vpisati otroke, a to ne gre, kar kaže na razslojevanje.” Po besedah Čiriča je huda past, da navajajo, da gre za cerkveno zgodbo. “Naš problem je, ali imamo dovolj dobro šolo ali ne, in dejstvo je, da imamo premalo dobrih šol.” Če ne bomo imeli dobrih kadrov, nimamo kaj početi, zato so ti ideološki boji sramotni. “Več je dobrih šol, več dobrih programov, bolj bomo mi uspešni. Tu ne gre za cerkveno šolstvo, ampak se pogovarjamo o kakovosti šolstva, in to razpravo je treba čim prej preobrniti,” je še dodal.

Jeretič v luči stališča Ustavne komisije Državnega zbora opozarja na to, da sprejemanje neustavnih zakonov aktualni vladi več kot očitno ni tuje, zato je prepričan, da bodo prav s tem poskušali izigrati zgodbo. Pristali bodo na 100-financiranje javnega programa, ukinili pa bodo sofinanciranje dopoldanskega in popoldanskega bivanja. “Poskušali bodo odigrati partijo na drug način in s popolnoma ideološkimi razlogi.”

N. Ž.