“Če bo načrtovana proga za drugi tir obveljala, nas bo to teplo še stoletja!”

V nadaljevanju objavljamo intervju Borisa Tomašiča s publicistom in nekdanjim zaposlenim v Luki Koper Milanom Gregoričem, ki je avtor knjige z naslovom Koper: Trst, večna tekmeca ali Veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti, v kateri govori tudi o primernosti oziroma neprimernosti trase sedanje železnice oziroma tudi nove, ki je zdaj načrtovana.

Gregorič: To stvar v knjigi obravnavam malo širše, saj sem zelo pozorno spremljal vse, kar se je dogajalo in to beležil z viri. Povedati moram, da je ta trasa nastala tudi pod hudimi pritiski Italije, ki so se želeli priključiti na odsek Koper – Divača, saj zaradi okoljevarstvenih in drugih razlogov niso mogli posodobiti svoje poti Koper – Opčine – Divača. Naprej so izsiljevali z vsemi mogočimi sredstvi, tudi s pritiski na Bruselj, da bi se mi priključili na Trst in da sploh ne bi gradili naše nove proge Koper – Divača. Da bi bilo to nekaj zelo hudega, je opozoril tudi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in dodal, da če to naredimo, bo proga, ki smo jo zgradili pred dvajsetimi leti, slepi tir in ne bo pomenila nič. Bruno Korelič je rekel, da bo Luka Koper s tem postala privesek Trsta in tako dalje. Slovenija je to odločno odbila, ampak pritiski so bili veliki. Ministri so na zborovanjih kritizirali Slovenijo, Illy je šel v Bruselj pritiskati na Prodija, naj prepreči, da bi mi to gradili, ampak, da bi se priključili na Trst. Bila so močna in obsežna dogajanja na tej relaciji po tem, ko je Slovenija odklonila progo Koper – Trst in Trst se ni mogel prebiti na Opčine in Divačo na cenen način zaradi ovir, torej okoljevarstvenih razlogov. Ta se je zato želel priključiti na koprsko progo Koper – Divača in je pričel izvajati velike pritiske na projektante, da bi to progo približali, da ne bi šla v ravni liniji iz Kopra v Divačo, ampak, da bi zavila nekoliko in se približala italijanski meji. In seveda smo jim ustregli, kajti ta proga, če si pogledate na zemljevidu, je naredila velik lok proti italijanski meji in šla ravno naprej proti Divači.

Foto: Nova24TV

Tomašič: Torej, vi trdite, da gre načrtovana proga po napačni trasi zaradi političnih pritiskov in ni primerna v takšni obliki kot je zdaj predvidena?

Gregorič: Tako je. Ta je zaradi političnih pritiskov postala prevelika, kar nekaj kilometrov preveč velika in ne predstavlja optimalne gradnje. Vlada bi morala to popraviti, saj obstaja dokumentacija o teh pritiskih, ki pojasnjuje, zakaj smo ta lok, zavoj proti Trstu, naredili. Dolgo časa tudi sam nisem prišel do tega in šele pred nekaj tedni sem si rekel, da je nujno potrebno, da se osvetli tudi to dejstvo. To ni nepomembna stvar. Če bo ta proga ostala takšna, nas bo to teplo še stoletja, kajti proga se ne dela za dva tedna. To je pomembna stvar in takrat sem si rekel, da moram nekaj ukreniti in zato sem začel pisati naokoli. Poslal sem več pisem po Sloveniji, med drugim tudi Viliju Kovačiču in Janezu Janši. Sestavil sem besedilo, ki sem ga razposlal na približno deset naslovov, tudi medijem, z namenom, da boste lahko videli, kaj se bo zgodilo v primeru, če referendum ne bo uspel in bo proga ostala takšna kot je. Če pa referendum le uspe, ta trasa odpade. Bo obveljala Duhovnikova ali neka druga variacija? Mislim, da je to zelo pomembna stvar, saj moramo stvari delati z neko odgovornostjo, saj jih delamo tudi za naše potomce.

Tomašič: Če na hitro izračunava gre recimo za 4 kilometre predolgo progo po zdajšnji ceni 50 milijonov na kilometer, kar nanese že 200 milijonov razlike v ceni.

Gregorič: Jaz nisem izračunal, kolikšen je natančen znesek, ampak gre za kar lep ovinek. Že z navadnim ravnilom bi se dalo izračunati, koliko je predolga. To ni noben problem, to lahko naredi vsak srednješolec. Jaz sem to sicer spoznal zelo pozno, a sem opazil, da v javni razpravi ni nihče na to opozoril.

Foto: iStock

Tomašič: Zakaj mislite, da vlada tako trmasto vztraja na tej progi, če je možno stvar poenostaviti in narediti cenejše?

Gregorič: Mislim, da se je vlada ujela v neke dogovore z  državami, tudi z Brusljem, in obljubila, da ima vso potrebno dokumentacijo in da je vse že pripravljeno. Verjetno je obljubila tudi že Madžarski, da bo ta dala svoj vložek in pridobila kakšne ugodnosti in tako dalje. Če vlada zdaj odstopi, ko je več let tako odločno zagovarjala to progo, bi  to pomenilo njen padec. To bi predstavljalo velik udarec za neko vlado, zato to trmasto brani naprej.

Tomašič: Ena vlada ali pa škoda naslednjih 45 let ne bi smelo biti vprašanje. Gradnja naj bi že po zakonu trajala osem let, ali je progo možno prej zgraditi?

Gregorič: Poslušajte, naša gradbena operativa je na tleh, zato dvomim, da bo Slovenija lahko s svojimi kapacitetami sama to zgradila. Verjetno bo morala uporabiti močnejše tuje firme in že zaradi tega bo gradnja počasna. Če primerjamo z dvokilometrskim predorom pod Markovcem, se je ta gradil 5 let. Ne trdim, da se bo tudi v tem primeru vsaka dva kilometra gradilo po 5 let. Verjetno bo drugače, ampak že to nekaj pove. Že iz tega razloga to vzbuja velike dvome in velike pomisleke. Ne verjamem v napovedi, da bo to narejeno v osmih letih. Pa tudi, če bo narejeno v osmih letih, smo veliko zamudili. Ta proga postaja zasičena, malo prostora je še za dodatne tovore in direktor Luke Koper je ob eni izmed priložnosti rekel, da ko se bo njen razvoj ustavil, bo Slovenija izgubljala po 100 milijonov evrov letno.

Luka Koper. Foto: STA

Tomašič: Glede na to, da je predvidena gradnja samo enega tira, ali to rešuje problem Luke Koper? Ali je to zadostna rešitev, predvsem v dolgoročnem smislu?

Gregorič: Tega ne bi smeli delati. Razumem, da je to nastalo v stiski, ker je sredstev malo. Dajmo najprej en tir in tako dalje, ampak narediti en tir  pomeni še naprej vzdrževati to petdesetkilometrsko krivuljo proti Divači, ki je ogrožena na vseh koncih. Če že gradiš in greš v predore in viadukte ne boš gradil enotirne železnice. Luka Koper bi s tem izgubila mednarodni status, če ne bo imela imela dvotirne železnice. To je zapisano v mednarodnih sporazumih, zato je očitno, da bi to predstavljalo velik udarec za koprsko Luko, ki je že priznana mednarodna luka.

Tomašič: V primeru, da bi se to zgodilo, kaj bi to pomenilo za Luko?

Gregorič: Če se to zgodi, ne bo prišla v poštev pri evropskem financiranju teh vseevropskih povezav, to konkretno pomeni, da ne bo več v prvih vrstah.

Tomašič: Vlada je sicer, ko se je začela referendumska kampanja, nekako spremenila retoriko in obljubila, da bo gradnja takšna, da bo omogočala tudi drugi tir.

Gregorič: Poslušajte. Prvič, to poveča stroške za gradnjo, ker moraš imeti dvakrat vse opremljeno za to, da lahko gradiš. Drugič, nekje sem prebral, mislim, da je to dr. Duhovnik povedal, da bo to tako dolgotrajno, da bo gradnja obeh tirov trajala najmanj do leta 2033. Rekel je, da če bi se vrnili na začetek in bi začeli z njihovo različico ali katero sorodno,  bi z vso pripravo nove dokumentacije prišli do leta 2022. To so velike reči. Ta stara železnica je kot krajcar in v zadnji poplavi jo je skoraj odneslo v dolini Rižane pri zaselku Miši, saj je tam najbolj izpostavljena vodni stihiji, zato so v tem delu na silo postavili tudi obrambne zidove. Ta železnica ogroža tudi požarno, saj je dolga 50 km, nima nobene hitrosti, nakloni so okrog 27-odstotni, torej preko vseh standardov in zažigajo kras, ker mora vlak zavirati, medtem ko se spušča navzdol. Obremenjuje naselja, problematično je tudi, da poteka ob vodnem območju reke Rižane. Samo enkrat naj zdrkne dol en tovor z nafto ali strupenimi kemikalijami, ki jih je veliko v Luki, pa ostane cela Obala brez vode za mesece, lahko pa tudi za kakšno leto. In že imamo tukaj okoljsko katastrofo. Bomo s cisternami zalagali obalo? Ta železnica bolj ogroža svojo okolico kot je ogrožati ne bi mogla in tudi sama ne more biti bolj ogrožena kot je.

Tomašič: Še za to, da bo obstoječa železnica obstala, bo potrebnih še ogromno sredstev. Pravijo, da bo treba vložiti vanjo 250 milijonov evrov.

Gregorič: Da, ta je dotrajana in zasičena. Še nekaj, zgrajena je bila za milijon petsto tisoč ton kot industrijski tir in potem jo je železničarsko podjetje krpalo, krpalo, krpalo in gradilo izogibališča in teh je toliko, kot na tramvaju v Trstu, zato se ne da razvijati nobene prave hitrosti.

Tomašič: Če pravite, da bo dvotirni drugi tir končan leta 2030, kaj to pomeni za Luko Koper? V vaši knjigi namreč navajate, da je pritisk na severno-jadranske luke velik, zato tekmujejo, katera bo bolj uspešna. Mislite, da bosta v tema času Trst in Reka že prehiteli Luko Koper, bo že prepozno za to železnico?

Gregorič: Že 10 so 15 let ugotavljam silovit pritisk tovorov vzhodnoazijskih tigrov (Južne Koreje, Tajvana, Japonske in Kitajske) na jadranski koridor in ta pritisk se je pred dvema do tremi leti še bolj pričel stopnjevati, ko so podvojili kapacitete Sueškega prekopa in zdaj se izvaja pritisk na te severno-jadranske luke, ker je to najbližji prostor, ki vodi do Vzhodne Evrope. Ta gospodarstva so se preusmerila in našla svoj trg v Vzhodni Evropi, zato gre tukaj za zelo velik pritisk. V vseh severno-jadranskih pristaniščih (Ravena, Benetke, Trst, Koper in Reka) so velika vrenja. Vsi hitijo s povečevanjem kapacitet in posodabljanjem. Zagreb že ima pripravljeno novo ravninsko progo, Reka novo progo do Zagreba, da se bo izognila velikemu ovinku mimo Knina. Kitajci bodo posodobili železnico proti Beogradu in bodo verjetno sodelovali pri novi progi Beograd – Budimpešta. Italija je že pred 15 leti posodobila pontebsko progo, Avstrija pa ji bo odprla sodobno pot do našega blagovnega bazena, torej koprskega. Kot lahko vidite, se vsi pripravljajo, ker pritiski so veliki. Paradni pomorski kontejnerski promet predstavlja skoraj polovico vsega prometa danes in narašča v pristaniščih po stopnji 5 do 10, 15 odstotkov, v severnih lukah pa stagnira in se celo zmanjšuje. To nam mora dati misliti, to je veliko dogajanje v premiku blaga, v prostoru in na tem planetu. Eden od novinarjev s Primorske je to imenoval “biznis stoletja za severno-jadranske luke”, in sicer za tistega, ki bo znal to izkoristiti in se bo usposobil, da bo šlo čim več blaga prek njega.

Foto: Matej Zorko

Tomašič: Zakon, ki ga je sprejela vladna koalicija na predlog vlade, predvideva 8 let za en tir in potem še nadaljnjih deset let za drugi tir. Vi nasprotujete temu zakonu in zagovarjate, naj pride do tega referenduma, torej da predlagani zakon pade. Zakaj in kaj bi državljanom Slovenije sporočili, da bi naredili tisto, kar je v njihovo korist?

Gregorič: Ljudem svetujem, naj pozorno poslušajo vse argumente, ki so bili dani na mizo in kažejo na neprimernost gradnje drugega tira. Eden izmed argumentov, ki so ga navedli med drugim podali Damijan, dr. Duhovnik in Popovič ter ostali, je, da je to silovito drago. Ne znam oceniti, za koliko je predrago, ampak je silovito drago in popolnoma neprimerno. Drugi argument pa je, da enotirna proga ne rešuje prav ničesar. Nujno moramo pohiteti, da pridobimo blagovne tokove. Državljani se morajo poglobiti v argumente, ki sem jih tudi sam izpostavil, in sicer, da smo po nepotrebnem podaljšali progo zaradi pritiskov Italijanov, kajti dejstvo je, da je vse dokumentirano, torej, kdaj je bil Illy v Bruslju in kaj je govoril prometni minister v Moskvi glede tega, da nam bo preprečil graditi to progo, če ne bomo gradili proge Trst – Koper. Temu je treba prisluhniti. Če vlada ostane pri svojem, bomo šli v eno najslabših rešitev, del napak pa nas bo tepel stoletja, del pa nam bo prav tako onemogočil, da bi imeli delež od tega posla stoletja. V časnikih sem prebral zelo površne ocene, in sicer, pri Tajnikarju, da ima Luka le 600 zaposlenih in čemu vse to, zato ni čudno, da sem se samo prijel za glavo in se odzval v obliki članka. Luka je namreč kot ena majhna država, saj v njej, poleg 700 zaposlenih, delajo tudi zaposleni 300 podjetij, skupaj tako dela 4.000 zaposlenih. Na Luko pa je prav tako vezanih ogromno skladiščnih in transportnih delavcev. Ta ima več deset kilometrov železniških tirov, ima več deset kilometrov asfaltiranih poti, zato sem v preteklosti že zapisal, da jo lahko obiščeš le s helikopterjem. Potrebno je zavedanje, da je Luka ena najpomembnejših lokomotiv gospodarskega razvoja. Hrvaška gradi gospodarski razvoj svoje države na dveh terminalih: na obmorskem v Reki in na celinskem terminalu v Zagrebu. Res veliko vlagajo v Reko, kar pomeni, da bo mogoče zaznati tudi veliko silovitih skokov. Julijska krajina pa je povedala, da gradi razvoj svoje dežele na Luki Trst, mi pa gremo s takšnimi izjavami pred naš narod.

Tomašič: Če zaključiva, lahko rečemo, da zakon o izgradnji drugega tira v resnici uničuje Luko Koper in jo ne rešuje?

Gregorič: Mislim, da povzroča veliko škodo in da ne bi smeli tega početi. Vlada bi se morala tega že zdavnaj zavedati, se umakniti in skupaj s civilno pobudo iskati rešitve, ki bi končno rešili krajane ob progi v Rižanski dolini ter podobno. Oni niso nekaj nepomembnega, saj so zbrali 3.000 podpisov, to bi vlada morala razumeti. Spodobilo bi se, da bi narod složno postavil novo progo prihodnosti za Luko Koper.

N. Ž.

  • www

    .. petek sem oddal podpis, upam da je takšnih še nekaj, Časa resNI veliko.

  • montyamp

    Bi še komunistom verjel , če bi se šolali v šolah Marije Terezije .
    Sedaj ko vem da so mentorji pralcev denarja in mešalcev koka-betona 1:3 , bili stalinovi maturantje , naenkrat stojijo stvari na glavi .
    Kdaj in kje je UDBA naredila nekaj pametnega ???

  • Majda

    G. Gregorio, kaj res ne razumete? Vlada, banda okoli nje, lobiji, kucanizem, to nujno potrebujejo, ker je IranNLBgate razkrit. Kucanizmu je zmanjkalo denarja, jankovicem tudi, presstitutkam tudi, also, kje ga dobiti? Od butastih Slovencev, apaticnih in medijsko vsegliharskih. Tisti, ki rjovemo proti njim, smo pa drugorazredni. Slovenistan, zal!

    • MižekFiga

      V referendumih smo PRVORAZREDNI!

  • Novakec1

    Taprvo Luko pridobite nazaj iz bosanskih krempljev pa bo denarja za totirno železnico.

  • tarantela

    Ja, treba je vse podrt, volitve so pred vrati, pol bomo pa mi na isti način delali isto. Ampak je treba dobit večino na volitvah.

  • Krtača 17

    Dejdej še ena seratorska seronja ki nabira politične točke. Ta projekt ni od včeraj. Časa govorit je imel 20let. In zdaj bo sral tule in se delal pametenga in vse rešil v dveh mescih. Navadn sralc. Hkrati pa ne bo ponudil bolj ugodne variante. Nene, to pa ne. In zakaj ne? Zato ker je nima. Sama gofla ga je. Drugače pa tko kot je napisala Tarantela spodaj.

  • MEFISTO

    Pred dnevi sem imel priliko poslušati pogovor med izkušenimi špediterskimi vozniki kamionov, ki so natovarjali in raztovarjali tovor že v mnogih evropskih luka.

    Kar nerodno mi je bilo, kako so kritizirali organizacijo dela in logistiko v luki Koper.

    Seveda, saj se v tem slovenskem ponosu gredo le pritlehno politiko in izčrpavanje.

    Peveriti moram še danes, ali je prišla moja izjava podpore referendumu tja, kamor je bila poslana.

  • Iva

    Le zakaj vlada noče pristati na pogovor o alternativnih možnostih, ampak so se naenkrat (z zakonom) odločili za zastarelo, neekonomično varianto in to brez razpisa?

    Predlog strokovne skupine (dr. Duhovnik) bi z razliko (600 mio prihranka) omogočil tudi posodobitev proge od Divače do Šentilja(!), ki bi se lahko izvajala vzporedno z gradnjo njegove variante dvotirne proge Koper – Divača!

  • Burek Burecki

    Glih danes odsel oddati podpis in ena gospa rece mimo idocemu za podpis pa se obrne in uprasa… Ja kak se bom pa jas potem vozo na morje ce nebo drugog tira…. Sem se primil za glavo in mu odgovoril. Ja gospod sej drugi tir bo ampak po polovicni ceni. In potem odgovori ta starejsi gospod. Sej bi podpiso samo nimam cajta zdaj bom jutri prso….

    Omfg

    • Igor Kavalar

      Zadnjič je bil prispevek na Pop tv kako neumni so Američani, ko jih 7-8% nima pojma od pojmov. Kakšen % “pametnih” bi bil šele v Sloveniji?

    • tarantela

      Sej podpisi, ki so zbrani zunaj, ne veljajo več od četrka, treba je to uredit osebno na UE.

      • Burek Burecki

        Sem sel overit na UE in ni bilo tezko. Sem bil pripravljen dati 2 evra za overitev pa me je presenetila, da je zastojn…

        • Goran Hvala

          A niso na ue sami levaki…pa so ti zastonj nrdil in ti se nisi pritozil..cudno…

  • garfi

    dobra novica
    mafijcu dragonji ukradli podatke o drugem zlatem tiru
    tukaj se preprecuje afere in kriminal, KRADEJO NAŠ DENAR
    drugi zlati tir za mafijo
    REFERENDUM PROTI NOVI GROZLJIVI KRAJI IN MAFIJSKI VLADI
    STE ŽE PODPISALI ZA PROTIMAFIJSKI REFERENDUM ???
    tudi stojnice so pred upravnimi enotami
    —upravne enote – informacije
    http://www.upravneenote.gov.si/
    —elektronska oddaja in obrazec za tiskanje
    http://referendumdrugitir.si/post/293692/elektronska-oddaja-vloge-in-postni-naslov
    —Donacije za izvedbo referenduma – navodila
    http://beta.publishwall.si/referendumdrugitir/post/289588/donacije-za-izvedbo-referenduma-navodila

  • garfi

    Objavil/a Referendum Drugi tir, dne 17.06.2017 ob 22:19
    Drage Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani,
    Do četrtka 22.junija so pred nami zadnji dnevi zbiranja podpisov za referendum, proti zakonu s katerim nam hoče vlada Mira Cerarja:
    —1. ukrasti najmanj 1,5 milijarde evrov in to tako, da bo prek obvodnega podjetja 2TDK v obdobju 45 let delila bajne prihodke od cestnih taks in luških pristojbin med peščico privilegiranih menedžerjev in na njih priklopljenih izbrancev – politikov, sodnikov in tožilcev njihovih uradnikov ter njihovih medijskih zaščitnikov in njihovih materialno odvisnih somišljenikov in svojcev. Skratka gre za novo kasto privilegirancev, ki se prisesava na denar davkoplačevalcev.
    —2. Vladni tir poteka po trasi, ki je bila izsiljena od Italijanov, umeščena je nerazumno in je takšna, da bi služila priklopu Tržaške luke na slovenske železnice, ni pa umeščena v interesu luke Koper ter slovenskega Krasa, Obale in vse Slovenije. Po vladni varianti bo izgradnja dvojnega tira trajala 2 x 7 to je 14 let in je najdražja možna. Nedopustno draga in dolgotrajna izgradnja pa je sredstvo za desetletja izčrpavanja davkoplačevalcev.
    —3.Zahtevamo, da se nova proga Divača Koper zgradi čim prej, to je v 4 letih, sicer nas bodo Avstrijci z navezavo na Trst prehiteli. Zahtevamo tudi, da se dvojni tir gradi prek mednarodnega javnega razpisa in se izbere najboljšega in najhitrejšega ponudnika z ustreznimi garancijami, izbira trase pa se izvede ponovno – pošteno in po enakih kriterijih za vse. Primer Magne demantira izgovore, da nova umestitev v prostor ni možna, ker bi terjala preveč časa.
    —4. Evropski denar porabimo za številne druge projekte, progo Divača Koper pa zgradimo z domačim kapitalom in domačim znanjem. Kapitala je dovolj v Sloveniji. Ne dovolimo, da Cerar in njegovi razprodajo državo in njene strateške prednosti Madžarom in drugim zalednim državam.
    http://referendumdrugitir.si/post/300552/referendum-2tir-pred-nami-so-zadnji-dnevi-zbiranja-podpisov-da-bomo-preprecili-krajo-in-dolgotrajno-gradnjo-2tira

  • if

    Podatki iz povezave http://stres.a.gape.org/VTA/Drugi_tir/Joze_Duhovnik_s_sodel_Drugi_tir/stiri_projektne_zelezniske_trase_koper_divaca.jpg povedo dokazujejo, da ima vladni projekt same minuse v odnosu na projekt prof. dr. Duhovnika in njegove skupine ekspertov.

    Kratek povzetek vladnega projekta 2. tir (drugi tir-en tir):
    stari tir ostane za vožnjo navzdol, požarna ogorženost ostane;
    zgrajen en tir, to je 2. tir dolžine 27,1 km, od tega je 20,5km predorov in 1,099km viaduktov; zraven je zgrajenih še 16,5 km ubežnih predorov;
    ubežna izhod na vsakih 500m.
    čas gradnje 8 let
    predvidena investicija 1,4 milijarde.

    Kratek povzetek projekta prof, Duhovnika:
    stari tir bo postal železniško neuporaben, predelan bo v kolesarsko progo;
    zgrajena bosta dva nova vzporedna tira na dolžini 30,4km, z enim predorom dolgim 4,1km,
    najdaljša ubežna pot 50m;
    čas gradnje 4 leta;
    predvidena investicija 0,8 milijarde.

    Dodajam!
    Projekt prof. Duhovnika bomo zgradili s svojimi resursi (kadri, znanje, materiali, delovna sredstva, finačna sredstva, gradbene zmogljivosti …).
    V največ štrih letih bomo ponudili zmogljivo konkurenčno rešitev. Namreč, sedaj poteka veliko preusmerjanje svetovnih blagovnih tokov. Tako si bomo za stoletja naprej zagotovili stalen vir dohodka v proračun RS;
    Ne potrebujemo koncesionarjev (Madžari), ki za sicer za svoj vložek v vladni projekt zahtevajo 45 let koncesij nad dohodokovnim virom proge.
    S projektom prof, Duhovnika izločimo potencial preinvestiranja velikosti treh TEŠ 6, iz tega vira izvirajoče kraje, ki so potencilano že uzakonjene z zakonom o vladnem projektu.

  • tarantela

    A misli N.Ž. živet še stoletja, pol pa že razumem, da se jezi.

  • Dark Lord

    Vsaj stoletja… tisočletja!!! Do naslednjega geološkega obdobja!!!

  • Shadow

    Jaz imam za vse samo eno ključno vprašanje:
    Ali ste oddali podpis za referendum proti načrtovanemu drugemu tiru in proti mafijski bandi, ki načrtuje še eno krajo stoletja.

    Vsak, ki ni oddal podpisa, naj se resno zamisli.

  • Promet1234

    -Znanje geografije tistega, ki je delal zemljevid variant, je na nivoju 5. razreda OŠ (ko geografije še ni na urniku) – od kdaj se gre v Divači na Z proti Ljubljani in na V direktno proti Reki? So Sežano preimenovali v Ljubljano, Ljubljano pa v Reko?

    -Ovinek proti Italiji je zaradi manjšanja naklona. Če bi šla proga v ravni liniji, bi bil naklon 2,5% ali več. Nakloni pa so na železnici zelo problematični.

    -Ovinek pod Tinjanom nima veze z odcepom proti Trstu, saj je bil le-ta predviden zgoraj, na Krasu.

    -Vlada je nesposobna, zato ne zna argumentirati izbrane variante.

    -Nakloni na trenutni progi niso niti približno 27odst., ampak maksimalno 2,6% oz. 26°% (promil).
    27% je naklon, ki je še za cesto praktično navpičen.

    -Hitrost ni odvisna od števila izogibališč, ampak od min. polmerov krožnih lokov, SVN naprav, el. napetosti in naklona. Povprečna hitrost (ki ni isti pojem, kot progovna hitrost!!), pa je odvisna še od števila vlakov na progi.

    -Obstoječa proga Reka-Zagreb niti približno ni nova, načrtovana nova hitra proga Reka-Zagreb pa še dolgo ne bo.

    -Rešitev dr. Duhovnika ni nikakršna čudežna rešitev. Nikjer na svetu se ne vozi vlakov po konvencionalni progi z naklonom 8% oz. 80°%. Vprašljivo je, če je to sploh možno (kljub pomoči vrvi) in varno, visokih hitrosti pa po njegovi varianti ne bi dosegali, kar je slabo za potniški promet.

    -Trasa “27km” je dolgoročno najoptimalnejša, ker ima najmanjši naklon, najvišjo hitrost in če bo dvotirna, najvišjo prepustnost. Ni problem trasa, problem je napihnjena cena projekta, podjetje 2TDK, način financiranja… TRASA PAČ NE!
    Izvirni greh pa se je zgodil, ko je leta 2013 cena kar tako poskočila iz 800 na 1400 milijonov €.

    Nekaj branja za zainteresirane: http://imss.dz-rs.si/imis/4ebe92bbbee95489ac53.pdf
    http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Zeleznice/Kronologija_II._tir.pdf
    https://damijan.org/2017/01/30/drugi-tir-je-mogoce-izgraditi-za-580-milijonov-ceneje-ce-bi-upostevali-standarde-stroke/

    Če bo kdo repliciral, naj replicira argumentirano.

    • Anton

      torej vlak se dvigne v razdalji reda 1000 m zgolj za 2,6 (zaobkrožena vrednost 3 m)?

      • Promet1234

        Ne. 2,6% pomeni na 100m za 2,6m višinske razlike, kar je ekvivalent 26°% – v 1000m za 26m višinske razlike.
        Primer: Med Rižano in Črnotičami, kjer je tak klanec, je 9km razdalje; ž. p. Hrastovlje je na nadmorski višini ok. 200m, Črnotiče pa ok. 380m – višinska razlika 180m. Pri teh parametrih je povprečen naklon 20°% oz. 2%. Dejanski nakloni na progi lahko od povprečnega odstopajo (daljši odsek vzameš, večje bo odstopanje).

    • if

      Promet1234: “visokih hitrosti pa po njegovi varianti ne bi dosegali, kar je slabo za potniški promet.”

      Cikel proge prof. Jožeta Duhodnika je 8 minut krajši od cikla (29 minut) vladnega projekta.

      • Promet1234

        Varianta “27km”: dolžina med potniško postajo Divača in Koper potniška p. je 30km. Če upoštevamo maksimalno hitrost med Divačo in Škofijami 160 km/h ter med Škofijami in Koprom potniško p. 120 km/h dobimo vozni čas slabih 15 minut. Preizkus: povprečna hitrost pri 30km dolžine in voznem času 15 minut je 120km/h. Glede na to, da vlak večino poti prevozi s hitrostjo 160 km/h, vidimo da je to možno, torej izračun drži.
        To, da vlaki po drugem tiru “27km” ne bodo vozili s hitrostjo 160 km/h pa drži samo za tovorne vlake – v smeri navzgor (KP-DI). Za potniške ne.

        Duhovnikova varianta: vozni čas Divača-Prešnica po obstoječi progi: 14 minut, dolžina je 16km, povprečna hitrost je torej 69 km/h. Glede na to, da je maksimalna hitrost 75 km/h, izračun drži.
        vozni čas Rižana-Koper: 9 minut, dolžina je 10km, povprečna hitrost je torej 67 km/h. Maksimalna hitrost je na tem odseku 70km/h, razen na 3km odseku med tovorno in potniško 80km/h, torej izračun drži.
        odsek Prešnica-Rižana (4km predora z naklonom 8%): čeprav v predoru ni ovinkov in bi teoretično vlak lahko šel 160km/h, to na takem naklonu niti približno ni varno, sploh pa ne, če moraš med vožnjo priklapljati še varnostni voziček. Če velikodušno upoštevam povprečno hitrost 60 km/h (kar je pri takem naklonu in sklapljanju med vožnjo sicer še vedno ekstremno nevarno in navzgor grede energetsko potratno), prevozi ta odsek v 4 minutah.
        Nimam pa podatkov, koliko je kilometrov med koncem predora in postajo Rižana oz. med cepiščem Prešnica in začektom predora, tako da je lahko vozni čas v resnici še daljši.
        Torej je celotni vozni čas Duhovnikove variante med Divačo in Koprom potniško p. 27 minut. Vozni čas njegove variante bi se lahko skrajšalo, če bi se na obstoječi progi ravnalo ovinke, za kar pa ni realnih možnosti brez dodatnih predorov – zapeljite se z vlakom in si poglejte teren – trenutna trasa nima tako ostrih ovinkov za špas. Če upoštevamo 120 km/h med Dekani in Koprom, je vozni čas še vedno ok. 25 minut.
        25 minut sicer ni veliko več kot 15 minut, vendar je vleka vlakov na konvencionalni progi pri naklonu 8% oz. 80°% zelo vprašljiva. Dr. Duhovnik za reference navaja posebne gorske potniške železnice, pri katerih se promet odvija bistveno drugače kot pri konvencionalnih progah.
        Pri TEN-T koridorjih pa se ni za hecat s stvarjo, ki bi bila prva na svetu.

      • Promet1234

        Šel sem preverit koliko je med koncem predora in izogibališčem Rižana – 2km, med predorom in cepiščem Prešnica pa tudi 2km, torej je potrebno dodati še slabe 4 minute vožnje.
        Popravljam izračune: celotna dolžina Duhovnikove variante je torej 34km, vozni čas pa 29 minut med Divačo in Koprom p.p. (če upoštevamo, da se med Dekani in Koprom p.p. progo posodobi za progovno hitrost 120 km/h.).

        Trasa “27km” pa 15 minut, torej 2x manj.

  • Sredina

    Zakaj sesuvate projekt, ki ga podpira vaš solastnik Orban?

  • Goran Hvala

    A ste ze zbral podpise za referendum?..

  • opazovalec

    In ta MG je neki strokovnjak, ki niti tega ne ve kakšnega reda so vzponi na železnici. Na stari progi niso 27 % kot trdi temveč 10 krat manjši, merjeni so namreč v promilih.
    Predvidena proga ni predolga za 4 km, možakat očevidno ne zna izračunati dolžine proge, če je podana višinska razlika in največji naklon. je že hudič, da moraš v tem primeru poznati definicijo kotnih funkcij, recimo tangengsa…..

    • Anton

      no še sedaj ne verjamem da bi bil naklon zgolj 2,6 % to se pravi da bi se vlak dvignil zgolj za 3 m na dolžini reda 100, ampak ok ne bom se sedaj prerekal stem

      ja pa je res
      http://www.drugitir.si/obstojeca-proga

      • Klemen

        Verjeti ti ni treba, dejstvo bo pa še vedno držalo. Največji dovoljeni naklon na konvencionalnih progah je 2,5% oz. 25°% (promil). Med Divačo in Koprom so malo pogulfali in je 2,6%.
        To je res majhen klanec, da pa dejstvo drži pa lahko preizkusi v praksi – zapelji se z vlakom v Koper. Na Kraškem robu gledaš morje z velike višine, čez slabe pol ure pa si že ob morju. Čeprav zgleda, kot da klanca ni…
        Železnica in hudi klanci pač ne gredo skupaj.

      • opazovalec

        Anton, ni ti treba verjet, največji naklon je samo 25‰, upor proge je pa 27 daN/t. Tako vsaj pravijo uradni dokumenti za JŽI RS, http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja, Program omrežja, priloga 3E, pregled merodajnih nagibov in uporov. In ni druge, temu je za verjet. Sicer je pa nekako uzakonjen največji nagib za adhezijske železnice 25‰, za novogradnje pa 17‰. In zato mora imeti proga določeno dolžino. Podobno velja za ceste, če pa ne verjameš mi pa razloži zakaj ima cesta čez Vršič preko 50 serpentin, končno bi lahko šla kar direktno navzgor in bi bila precej krajša. Toliko o pesnikih in projektiranju prog. Pri kotnih funkcijah te bom pa malo popravil. Po definiciji je v primeru proge tangens razmerje med višinsko razliko in vodoravno razdaljo začetne in končne točke, recimo vzpon = tan(25m/1000m)~sin(25/1000)~ 25/1000=25‰. In ni potrebna nobena inverzna kotna funkcija atan ali asin.

        • Anton

          bo držalo slednje, jaz sem pač uporabljal na svojmu kompu arc tangens kar je inc + tan (100/n*%), pa dobiš vrednost naklona, s epa da tud drugače.

          no skratka pusmo sedaj to sem pa slišal da je bil ta igralec Tič res pravi tič, menda je unga fanta silil v spolni odnos, hmmm

    • Krtača 17

      Itak. Za take “znanstvenike” je vse ravno do Vardarja.

    • Anton

      prav imaš enota je promil torej 1/10 od 27%, vsaj kokr se še spomnim bazne osnove za % in promile

      sarkazem press

    • Anton

      ja za kotne funkcije pa smo uporabljal inverz od tangensa za te namene

      sarkazem press

  • Anton

    http://www.pozareport.si/?Id=crna_kronika&View=novica&novicaID=22865

    skratka ne vidim vzroka zakaj ponekod zaklepajo komentarje, pač bil je pederčina, po možnosti še pedofil, kot so bili pri aferi Bulmastifi na sceni zoofil,ker pa jso to NAŠI , skratka high society, imajo očitno prioriteto pred nami navadnimi smrtniki.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!