Če so ameriške sanje mrtve, potem so evropske že dolgo mumificirane

Foto: Youtube

Velikokrat poslušamo, da so umrle ameriške sanje. Sanje o deželi kjer je lahko vsak predsednik države, ne glede na poreklo. Kjer lahko vsak postane direktor podjetja, vodja obrata, učitelj, poslovnež in bankir. Le truditi se mora in vse poti bodo odprte. Danes vemo, to je pokazal predvsem primer Hillary Clinton, da je Amerika prepredena z lobiji in privilegiranci, ki vladajo državi iz senc.

Vprašanje, ki se ga moramo vprašati evropejci pa je: “Kaj pa evropske sanje? Ali te sploh obstajajo?” Smo celina na kateri je poleg visokega standarda življenja, kulture, izobraževanja in omike, obstoječ tudi standard delovne etike? Smo obljubljena dežela, kjer bi vsakdo rad živel? Statistični podatki kažejo, da temu ni tako. Statistični podatki tudi kažejo, da če so mrtve ameriške sanje, so evropske sanje že dolgo v “naftalinu.”

Najbogatejše evropske države komaj dohajajo najrevnejše ameriške
Statistika, ki dokazuje, da ameriške zvezne države močno prekašajo evropske je sicer iz leta 2014. Nekatere evropske države so v tem času okrevale, a ne dovolj, da bi prehitele najproduktivnejše ameriške. Če samo pogledamo podatke o bruto domačem proizvodu je jasno, da Evropa daleč zaostaja za večino ameriških zveznih držav.

Nemčija, ki je gospodarsko najmočnejša evropska država se je na primerjalnem seznamu uvrstila šele na 38. mesto. Pred njo se po BDP-ju zvrsti kar 37 ameriških zveznih držav. Za primerjavo. Nemški bruto domači proizvod na prebivalca je v letu 2014 znašal 45.802 dolarja, medtem ko je BDP na prebivalca amerške zvezne države Severna Dakota znašal kar 72.719 dolarjev. Pred Nemčijo so države, za katere si ne bi mislili, da bodo. Drugi najvišji BDP na prebivalca ima Aljaska, sledita ji Wyoming in Connecticut.

Za Nemčijo zaostajajo le zvezne države Nova Mehika, Arizona, Kentucky, Florida, Montana, Alabama, Maine, Arkansas, Zahodna Vorginija, Južna Karolina, Idaho in Mississippi. Zvezna država Mississippi je imela v letu 2014 kot najrevnejša zvezna država ZDA višji BDP na prebivalca kot Italija. Večina ameriških zveznih držav pa je imela večji BDP na prebivalca kot Švedska, Danska, Belgija, Velika Britanija in Francija.

Če usiha Amerika, kje je šele Evropa?
Ob takih podatkih se moramo vprašati kaj je problem Evrope, da tako močno zaostaja, za zveznimi državami ZDA. Tudi če primerjamo ZDA in Evropsko unijo je viden razkorak. Celotne Združene države so imele v letu 2015 BDP na prebivalca 51.486 dolarjev. Medtem ko je BDP na prebivalca Evropske unije v letu 2015 znašal 34.860 dolarjev. Za primerjavo. BDP na prebivalca najrevnejše ameriške zvezne države je leta 2014 znašal 34.784 dolarjev, Evropske unije pa 34.283 dolarjev.

Trgovinski sporazum TTIP je po zadnjih podatkih padel v vodo. Evropsko gospodarstvo bi se lahko povezalo z ameriškim. Izmenjava dobrin in medsebojno sodelovanje bi omogočila ogromno novih delovnih mest in poslovnih priložnosti. Sporazum, če bi ga v določenih točkah prilagodili evropski zakonodaji in standardom, bi bil lahko za nas izjemno koristen. Stara Evropa se oklepa svojega starega slovesa, a upajmo, da ne bo prepozno spoznala, da sama ne more biti konkurenčna v globaliziranem svetu.

Sploh specifična pa je v tem primeru Slovenija, naše gospodarstvo in naša zunanja politika. Mi protestiramo proti povezovanju z ZDA, namesto tega se raje obračamo k trgom kot je Rusija in Kitajska. Za primerjavo. BDP na prebivalca Rusije je znašal v letu 2015 11.038 dolarjev, Kitajske pa 6416 dolarjev. Slovenski BDP na prebivalca pa je v letu 2015 znašal 23.895 dolarjev. Zakaj se torej naša politika obrača k neperspektivnim tržiščem in se raje ne poveže z veliko močnejšimi ZDA. Morda pa je problem ideološki. V Ameriki vlada kapitalizem, ljudje so produktivni in kolikor ustvarijo, toliko imajo. Pri nas pa vlada tovarišijski kapitalizem, ljudje dobijo toliko kolikor so lojalni in tiho in prijatelji s pravimi botri. Prihodnost za Evropo, če bo uvajala socialistične prijeme, ni svetla. Še temnejša pa je za Slovenijo, ki je šolski primer klientelizma in korupcije v vseh porah življenja.

Tako vidimo, da je, kljub vsem težavam in razlikam, Amerika še vedno dežela kjer so sanje na dosegu roke. To je dokazal tudi Donald Trump, to dokazujejo podatki o BDP-ju na prebivalca. V Evropi pa se prebuja rak socializma, zaležanih lobistov in političnih dogovarjanj za zaprtimi vrati. V Evropi, sploh pa v Sloveniji zadnje dve leti, ljudje ne vidijo več priložnosti za inovativnost in podjetnost. A vse kar potrebujemo, tudi pri nas, je, da ljudje svojo prihodnost vzamejo v svoje roke. Nič več prerokov in novih obrazov. Ljudje moramo uporabiti moč svojega glasu in si na volitvah izglasovati boljšo Slovenijo, za boljši jutri.

Aleksander Rant