Cerar bi si priljubljenost kupoval s ponovno uvedbo socialističnih praznikov, Lahovnik: “To je podcenjevanje Slovencev!”

Miro Cerar (Foto: STA)

Iz vrst največje vladne stranke SMC danes prihaja nerazumljiva napoved, da bo njihova poslanska skupina predlagala spremembo zakona o praznikih, s čimer bi 2. januar ponovno postal dela prost dan. 2. januar je v ostalih zahodnih evropskih državah navaden delovni dan, v Sloveniji pa smo še dve desetletji tudi na ta dan praznovali novo leto in posredno častili ostanke bivšega sistema. V okviru nujnih gospodarskih ukrepov, da bi upočasnili padanje BDP-ja v kriznih časih po razpadu neučinkovitega levega trojčka, ga je ukinila šele vlada Janeza Janše leta 2013. SMC je lani zavrnil identičen predlog Združene levice, zdaj pa so Cerarjevi očitno ocenili, da jim je priljubljenost tako močno padla, da lahko samo s takšnimi populističnimi potezami še zadržijo nekaj podpornikov.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je o predlogu med drugim povedala, da želijo zakon uveljaviti že 2. januarja 2017. “Slovenkam in Slovencem želimo veliko optimizma in zagona, predvsem pa dodaten čas za družino, prijatelje in sprostitev. V poslanski skupini SMC-ja ocenjujemo, da je javnofinančna situacija toliko stabilizirana, da vrnemo ta dela prosti dan,” slovenske državljane nagovarja Lipicerjeva, ki poudarja, da želijo spremembo zakona izpeljati po skrajšanem postopku.

Če držijo njene trditve, da predlog podpirata tudi ministrstvi za finance in gospodarstvo, je to še en dokaz, da je vlada že zdavnaj izgubila kompas. Ministrstvo za gospodarstvo bojda ocenjuje, da prost dan prinaša pozitivne učinke na turizem, ki je lani dosegel rekordne rezultate, in spodbuja dodatno porabo, kar vpliva na gospodarsko rast. O tem očitno za mnenje niso povprašali Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je potezo Janševe vlade takrat podprla, kasneje pa podala oceno, da je samo v letu 2014 država privarčevala 35 milijonov evrov, od tega v javnem sektorju 170 tisoč evrov.

Lahovnik: Teze SMC-ja so nesmiselne in so odraz podcenjevanja zdrave kmečke pameti
Ugledne strokovnjake na področju ekonomije, kot je nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, takšne poteze Cerarjeve vlade izjemno skrbijo. Po njegovem gre pri predlogu SMC-ja bolj za slab poskus vplivanja na strm padec priljubljenosti stranke v javnomnenjskih anketah s širši javnosti všečnim ukrepom. Lahovnik meni, da vlada podcenjuje slovenske državljane, ko jim skuša prodati tezo, da bi takšen ukrep lahko gospodarstvu celo koristil.

Matej Lahovnik (foto: STA)

Matej Lahovnik (Foto: STA)

“Njihova obrazložitev je seveda nesmiselna in je odraz podcenjevanja zdrave kmečke pameti. Dodaten plačani dela prost dan pomeni za podjetja predvsem dodaten strošek, hkrati pa se zaradi dodatnega prostega dela produktivnost seveda ne bo kar tako sama po sebi povečala,” je za Nova24TV komentiral Lahovnik, ki je tudi profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

V drugih razvitih evropskih državah 2. januar navaden delovni dan
Slovenija je po številu plačanih dela prostih dni na visokem petem mestu med članicami OECD. Ponovno uvajanje drugega januarja kot praznika po besedah Lahovnika za gospodarstvo ne bo pomenilo katastrofe, saj imata tudi Avstrija in Nemčija podobno število plačanih prostih dni, bo pa za mnoge obrtnike in podjetnike to dodaten problem, saj je 2. januar v sosednjih državah delovni dan in se jim bodo tako dodatno povečali stroški dela. Za gospodarstvo bi bilo najbolje, če bi imeli v Sloveniji samo tiste praznike, ki jih praznujejo tudi druge razvite evropske države.

Predlog slovenski strokovnjaki na področju ekonomije vidijo predvsem kot nekakšen politični “spin”, ki služi za preusmerjanje pozornosti javnosti stran od drugih precej bolj perečih problemov, ki jih vlada ne zna rešiti. Namesto da bi reševali razpadajoče zdravstvo in čistili sistemsko korupcijo v vseh porah javnega ustroja z obljubljenimi reformami, ki jih ni od nikoder, bi Cerarjevi raje razglašali proste dni.

A takšne poteze SMC-ja za Lahovnika nikakor niso presenetljive: “Za marsikaterega zaposlenega bo po dveh letih Cerarjeve vlade to pač prvi ukrep, ki ga bo občutil kot pozitivno spremembo. Seveda pa bo tudi ta ukrep dodatno obremenil gospodarstvo. Zato bo zanimivo videti, kakšna bo reakcija Obrtno-podjetniške in Gospodarske zbornice, ki jima je Cerarjeva vlada obljubila, da bo s sistemskimi ukrepi povečevala konkurenčnost gospodarstva!”

L. S.