Cerarjeva vlada krive ščiti, nedolžne pa preganja: Tožilstvo odstopilo od pregona socialnih delavcev, ki so pomagali pri ugrabitvi velenjskih dečkov

Foto: STA

Celjsko tožilstvo je odstopilo od kazenskega pregona socialnih delavcev, vpletenih v ugrabitev velenjskih dečkov, katerima je oče ubil mater. Velimir Cugmas, pooblaščenec babice nesrečnih dečkov, zato pregon nadaljuje sam.

Pooblaščenec babice velenjskih dečkov Velimir Cugmas naj bi vložil zasebni obtožni akt proti takratni direktorici Centra za socialno delo Velenje Lidiji Hartman Koletnik, prav tako pa tudi proti nekdanjemu direktorju CSD Slovenj Gradec Juriju Šumečniku ter dvema njegovima sodelavkama, proti delavkama velenjskega centra za socialno delo in vzgojiteljicama Vrtca Slovenj Gradec, navaja STA. Obtoženi socialni delavki iz Velenja naj bi po napeljevanju direktorice CSD Velenje in ob pomoči direktorice ter vzgojiteljic v vrtcu lanskega 30. marca otroka nezakonito prevzeli v vrtcu in ju odpeljali v rejniško družino. Cugmas zavzema stališče, da sta socialni delavki storili kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe, direktorica CSD Velenje Hartman Koletnikova pa kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju odvzema mladoletne osebe. Dvema vzgojiteljicama iz vrtca pa Cugmas očita pomoč pri odvzemu mladoletne osebe.

Poročali smo že, da o odvzemu ni bila predhodno obveščena babica dečkov, pri kateri sta dečka živela vse odkar jima je oče decembra 2015 ubil mamo, ta ni dobila niti odločbe o svoji vlogi za rejništvo. To je dobila šele 10 dni po odvzemu dečkov, natančneje 11. aprila, čeprav jo je vložila na CSD v Slovenj Gradcu že 21. januarja. Šumečnik in njegovi socialni delavki na CSD Slovenj Gradec bi morali v skladu z zakonom pravočasno posredovati vlogo babice za izdajo dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in socialne možnosti, a tega niso storili. Nezakonitost tega ravnanja je ugotovila tudi upravna inšpekcija, Šumečnik pa je dva meseca po odvzemu velenjskih dečkov odstopil z direktorske funkcije zaradi objektivne odgovornosti.

“Odločitev celjskega tožilstva je v posmeh načelu enakosti pred zakonom”
O tem, da je celjsko tožilstvo odstopilo od kazenskega pregona socialnih delavcev, ki so očitno delovali nezakonito, pa smo povprašali Francija Donka, socialnega delavca in strokovnega zastopnika starih staršev ugrabljenih dečkov, ki je nad to odločitvijo zgrožen. “Odločitev celjskega tožilstva, da odstopi od kazenskega pregona neposredno odgovornih za nezakonit odvzem koroških dečkov, je dejanje nespoštovanja človekovih pravic vnučkov in starih staršev ter v posmeh načelu enakosti pred zakonom. V zadevi koroških dečkov se jasno kaže CerarŽidanErjavčevo nespoštovanje zakonov in ustave, saj se odgovorne za odvzem vnučkov ščiti pred roko pravice, nas, ki se zavzemamo za vrnitev vnučkov v njuno edino družino babice in dedka, pa se sodno preganja.”

“Odvetnica Markova vseskozi spodbija pomen ugotovljenih kršitev človekovih pravic v zadevi koroških dečkov. Zaradi pomoči babici pa kazensko preganja tudi oba odvetnika babice ter mene kot strokovnega zastopnika babice. Tudi v mnogih drugih razvpitih primerih vlada ustavnega pravnika Mira Cerarja dokazano krive ščiti, preganja pa tiste, ki na napake opozarjamo, še najbolj zagovornike človekovih pravic. Pod izrojeno Cerarjevo levičarsko vlado se na zakonodajni in osebni ravni dogaja hudo poseganje v družino, ki za demokratično družbo ni sprejemljivo, saj družbi spodkopava tla pod nogami ter povzroča hude družinske travme. Krivice koroškima dečkoma, babici in dedku je treba čim prej popraviti, odgovorne pozvati k prevzemu odgovornosti, nemočna otroka pa vrniti v njuno edino družino. Pravičen razplet zgodbe koroških dečkov lahko pričakujemo od naslednje vlade, za katero upamo, da bo demokratična in bo njen minister za družino v svoji prvi nalogi poskrbel za takojšnjo  vrnitev koroških dečkov domov. Levičarski praksi uničevanja družine so ljudje na družinskem referendumu decembra 2015 izrekli odločen NE, zato je s proti družinsko politiko treba nemudoma prekiniti,” je jasen Franci Donko.

Zakaj tožilstvo ne najde krivcev, saj so imena in priimki kršiteljev znani?
Odzvala pa se je tudi sopobudnica stranke Glas za otroke in družine in njena podpredsednica Metka Zevnik: “Zgleda, da imamo v Sloveniji dva vzporedna pravna sistema. Vrhovno sodišče je v sodbi v zadevi ‘koroški dečki’ ugotovilo, da je bil odvzem vnukov njuni babici nezakonit. Ta odvzem ni bil neka fata morgana, ampak je pri tem sodelovala skupina ljudi, ki so v imenu države kršili družinsko življenje dečkov – sirot in njune babice. Kot je poudaril senat vrhovnega sodišča v obrazložitvi  sodbe, je potrebno pravico otrok do starih staršev ,pa tudi starih staršev do otrok varovati ne le pred posegi države, ampak tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. Ta pravica je varovana tako z Ustavo RS kot z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. In ker se je odvzem zgodil, s sodbo Vrhovnega sodišča RS ugotovljeno, da nezakonito, s strani Upravne inšpekcije ugotovljena nezakonitost odločbe, se seveda sprašujem, zakaj pa tožilstvo ne najde krivcev za vse skupaj.”

Metka Zevnik, zagovornica človekovih pravic: “Dejstvo je, da poznamo kraj dogodka – čisto določeni vrtec, ki ima ravnateljico z imenom in priimkom, prav tako vzgojiteljico, ki sta otroka izročili delavkam CSD z imenom in priimkom. Pa ju ne bi smeli – kdo jima je dal pooblastilo? Pa tudi delavki CSD ne bi smeli odpeljati otrok. Noben pravni akt v demokratični državi ne dopušča ugrabitve otrok iz vrtca samo zato, ker je nekdo zaposlen v državnem organu in ima morda v rokah neko odločbo. Stari starši otroka niso z ničemer ogrožali. Samo v takšnem primeru bi lahko Center za socialno delo vzel otroka iz vrtca zaradi zaščite otrokovih koristi. Socialne delavke so šle po otroka z vednostjo direktorice oziroma direktorja CSD, ki sta zaradi izkazane nezakonitosti že odstopila. Tožilstvo pa zdaj odstopa od pregona in s tem po mojem razumevanju sporoča vrhovnemu sodišču, da je razsodilo napak – torej, da tak nasilen in pravno ter ustavno nepokrit odvzem s strani državnih organov ni bil nezakonit.”

V trpljenje ju je poleg osebne nesreče potisnila še država
Zevnikova še dodaja, da je zaradi takšnega vzporednega razumevanja prava in pravičnosti  nekaterim vse dopuščeno, drugi pa trpijo.  “In v to trpljenje jih je poleg osebne nesreče potisnila država. V tem primeru rasteta dva fantička brez staršev, svoje stare starše pa lahko vidita zelo redko in še to pod nadzorom, kot da sta babica in dedek nevarna kriminalca.” Zato zaključuje, da “edino upanje ostane odvetnik, ki se srčno bori za babico koroških dečkov in sodišče, ki bo odločalo o nezakonitem ravnanju vseh vpletenih v odvzem otrok in o namestitvi dečkov v rejništvo neznanim ljudem, ne pa k njunima dedku in babici. Morda upam preveč.”

M. S.