Cerarjeva vlada nadaljuje s čistkami: Njihova najnovejša žrtev je dr. Andreja Valič Zver

Andreja Valič Zver

Vlada Mira Cerarja nadaljuje s čistkami. Tokrat so zamenjali dr. Andrejo Valič Zver, ki tako ni več predsednica arhivske komisije.

Očitno je, da želi vlada Mira Cerarja omejiti dostop do celotnega arhivskega gradiva, kar je verjetno razlog, da je imenovala nove člane arhivske komisije, ravno ti pa odločajo o dostopu do omenjenega gradiva. Zamenjali so tudi dosedanjo predsednico dr. Andrejo Valič Zver, in sicer z dr. Borutom Batageljem, ki je sicer direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Ali to pomeni postopno celotno zaprtje vpogleda v arhivsko gradivo, pa smo povprašali kar dr. Valič Zver, ki nam je povedala: “Arhivski komisiji, ki sem jo vodila od leta 2012, se je v maju 2017 iztekel mandat in pričakovati je bilo, da bo vlada imenovala arhivsko komisijo v drugi sestavi. Seveda lahko pri tem upravičeno izrazim bojazen v stilu postopnega zapiranja arhivskega gradiva, kot smo mu priča vse od leta 2011, ko je večinska javnost na referendumu zavrnila novelo arhivskega zakona, ki je zapiral gradivo tajne politične policije oziroma UDBE, pa tja do leta 2014, ko smo bili priča ponovnemu poskusu zapiranja arhivskega gradiva in smo žal zaradi nedosežene kvote na referendumu to novelo morali tudi spoštovati v praksi. Ta novela je pravzaprav zaprla arhivsko gradivo, ki je bilo prej dolga desetletja dostopno, tudi recimo tako absurdno, da je bilo potrebno za vpogled v gradivo nemških okupatorjev zaprositi arhivsko komisijo. Arhivska komisija ima kot vladni organ seveda v rokah škarje in platno in lahko bodisi odpira ali zapira dostop do arhivskega gradiva. V času, ko sem bila predsednica arhivske komisije, smo praktično vsem vlogam dovolili vpogled, kako bo v prihodnje, pa je velika uganka in veliko vprašanje.”

“Ali naj le ‘posvečeni’ vstopajo v arhive?”
O omejevanju dostopanja do arhivskega gradiva je dr. Andreja Valič Zver opozorila že v začetku julija v reviji Demokracija, kjer je zapisala: “V zadnjem času se na levici znova odpira vprašanje o (ne)smiselnosti odpiranja ‘zaupnega’ arhivskega gradiva. Predvsem je znova na udaru gradivo tajne politične policije, ki je bilo pridobljeno s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin,” ter se vprašala: “Ali naj le ‘posvečeni’ vstopajo v arhive?” V javnosti se namreč po njenem prepričanju ustvarja vtis, “da v arhiv prihajajo ‘problematični’ ljudje, ki naj bi brez ustreznega znanja in kvalifikacij brskali po njem in posledično kršili pravico do zasebnosti prizadetih, ali pa delajo politiko iz tega. Vendar dejstva kažejo, da je v zadnjih letih tako del zgodovinarjev kot tudi nekaj tistih, ki to niso, naredilo velik korak naprej v raziskovanju slovenske polpretekle zgodovine. Zato je treba dati priznanje tudi tistim, ki se z arhivskim gradivom ne ukvarjajo le po pravilih znanstvene metodologije, se pravi, da njihove raziskave in izsledki temeljijo na uporabi ustreznega znanstvenoraziskovalnega inštrumentarija.”
“Menim namreč, da se javno mnenje poskuša pripraviti na naslednje korake zapiranja arhivskega gradiva. Gremo torej v nasprotno smer, kot jo je nakazal zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih iz leta 2006, sprejet v času Janševe vlade?” Dr. Andreja Valič Zver v reviji Demokracija.
 M. S.