Cerarjevemu uživaštvu ni videti konca – Poglejte vse poti z vladnim falconom in koliko so nas stale

Datum:

Ekskluzivno objavljamo seznam poletov s falconom na davkoplačevalski račun. Cerarju ni dovolj prestižni službeni BMW serije 7, tudi falcon je »njegovo« prevozno sredstvo, tudi v kraje, kamor bi lahko potoval z rednimi letalskimi linijami.

Predsednik vlade Miro Cerar je velik uživač. Ko je botrom iz ozadja poleti 2014 uspel veliki met ter so vodjo opozicije in najresnejšega kandidata za zmagovalca na takratnih volitvah Janeza Janšo tri tedne pred volitvami po politično montiranem sodnem procesu spravili v zapor, je Cerar prišel na svoj račun. Le tri tedne pred tem so mu ustanovili stranko, ki je nato na nelegitimnih predčasnih volitvah zmagala.

Kakor je prišel, tako vlada
Tako kot je prišel, tako vlada in tako bo tudi odšel. Vlada Mira Cerarja je namreč ena večjih katastrof v samostojni državi. Ne samo, da je nelegitimna, je tudi nestabilna, uspehov pa ni in ni. Ker smo v zadnjem letu pred rednimi volitvami, lahko že rečemo, da se bo vse skupaj končalo katastrofalno slabo. Za državo in državljane, ne pa tudi za predsednika vlade Mira Cerarja in njegove ožje sodelavce. Ti uživajo. Na davkoplačevalski račun.

Nekoč menda skromen?
Uvodoma spomnimo, da je Cerar, ki naj bi imel že četrto uradno spremljevalko, po prevzemu funkcije Komisiji za preprečevanje korupcije prijavil svoje premoženje, v katerem je navedel tri nepremičnine (atrijsko hišo, del hiše in garažo) v ljubljanskem predmestju (dejansko je sosed Milana Kučana in drugih veljakov v Murglah) in šest let star osebni avtomobil VW tuareg. Skromnež, bi lahko rekli. To pa se je po volitvah 2014 hitro spremenilo.

Kmalu pokazal pravo barvo
Nedavno je bilo na enem od blogov zapisano, da je že v času menjave vlade, leta 2014, tedaj predsednico vlade Alenko Bratušek domala moledoval, naj kupi nov službeni avtomobil BMW 7, ki ga bo nato uporabljal kot predsednik vlade. S tem se je želel izogniti kritiki o lastnem razmetavanju davkoplačevalskega denarja. Bratuškova mu ni sledila, zato si je svojo željo pač »moral« izpolniti sam. Mediji o tem seveda niso veliko poročali, provladni mediji pa tudi niso tekali za Cerarjem in ga spraševali o tem. V začetku letošnjega februarja pa je Bojan Požar na svojem blogu potrdil, da ima »zgodba o slavnem BMW serije 7«, ki ga je Cerar kmalu po prevzemu oblasti kupil pod krinko nabave prestižnega vozila za prevoze pomembnih gostov iz tujine, ki pridejo v Slovenijo, zelo pomenljivo plat. Pri tem je navedel zgodbo o Cerarjevem moledovanju Bratuškove, hkrati pa je zapisal, da »starega audija A8, ki so ga prej vozili Borut Pahor, Janez Janša in Alenka Bratušek, Miro Cerar ni hotel imeti zato, ker naj bi bil prestar«. Danes pa »ta isti stari A8« uporabljajo za prevoze predsednika državnega zbora in podpredsednika SMC Milana Brgleza.

Že oktobra 2015 z BMW 7
Ob tem ne moremo niti mimo blogovskega prispevka z naslovom »Cerar je gol. Ubog zmeden uradnik, ne državnik.«, katerega avtor je Miran Ališič, javnosti znan kot komentator avtomobilističnih hitrostnih dirk in dober poznavalec avtomobilskih znamk. Tako je Ališič na svojem blogu natančno opisal svoje srečanje »z njegovo visokostjo« sredi Ljubljane. »Bilo je 11. oktobra 2015, pozno popoldne.« Dodajmo, da je bilo to točno 13 mesecev po tem, ko je Cerar prevzel vodenje vlade. »Stari trg v Ljubljani. Madžarska je prav takrat zapirala meje. Sprehajal sem se … nekaj korakov pred menoj Miro Cerar. Ta, ja. Predsednik vlade. S svojima – ugibam – najstniškima otrokoma. Lepo. … Pričakoval bi, da je tam peš ali s kolesom ali da je parkiral svoj v garaži na Kongresnem trgu. Ampak ne. G. Cerarja in otroka je na mestu, prepovedanem za ustavljanje in parkiranje, ob šentjakobski cerkvi čakal velik nov službeni BMW 7 s šoferjem,« je zapisal Ališič in v nadaljevanju dodal, da velik in prestižen avto nikakor ni namenjen prevozu njegovih otrok z nedeljskega sprehoda. Nadalje je zapisal, da je šofer »zelo odločno speljal desno na Karlovško cesto, potem pa še pred mostom ostro zavil čez polno dvojno črto levo na Prule«. Kršenih je bilo torej tudi več cestnoprometnih predpisov, Cerar pa ni niti pisnil.

Nakupi leta 2015
Ko smo raziskovali, kakšne avtomobile je kupila ta vlada in kdaj, smo izvedeli, da je vlada avtomobil znamke BMW kupila v letu 2015, hkrati so nove avtomobile naročili še za ministra Karla Erjavca (zunanje ministrstvo), Zdravka Počivalška (gospodarstvo) in Gorazda Žmavca (Slovenci v zamejstvu in po svetu). Vsak od teh avtomobilov naj bi bil vreden okoli 50 tisoč evrov. Pogodbo za BMW 740 pa je leta 2015 podpisal takratni generalni sekretar vlade Darko Krašovec. Rečeno je bilo, da bo »državo stal 84.169 evrov«. Hkrati so naročili še osem »nekoliko cenejših vozil« (v to so všteti tudi trije prej navedeni). Vlada je za vse to v letu 2015 namenila okoli 400 tisoč evrov, odločala pa se je, ali naj kupi osem beemvejev 530 ali osem audijev A6 (poleg BMW 740 za Cerarja). Mimogrede, obrambno ministrstvo je spomladi tega leta naročilo še nove megane, insignie in berlinga, še pred tem pa kangooje. Eden od novih pozneje naročenih avtomobilov znamk BMW ali Audi pa je bil namenjen tudi ministrici Andreji Katič, ki se zdaj tudi vozi v njem.

Skrite noge
Zakaj to navajamo? Zato, ker stvar ne kaže samo na novi avto, ki si ga je Cerar omislil na stroške davkoplačevalcev (zavrgel je audi in si zaželel BMW), pač pa kaže tudi na njegov karakter. Slednjega smo poznali že takrat, ko smo razkrili, da je avgusta 2014 na svoj bančni račun, ki je imel odprtega kot samostojni podjetnik (to je bil ob redni zaposlitvi na pravni fakulteti), prejemal denar za pravno svetovanje od državnih ustanov. Volitve so bile 13. julija 2014. Ali od takrat, ko smo razkrili, da je za predavanja koroškim dijakom zaračunal dvojne potne stroške, nato pa − po medijskem razkritju seveda – preveč zaračunano pobotal kar z vrednostjo svojih knjig. Kot da bi jih dijaki tako željno pričakovali ali brali. Morala brez morale torej.

In leto 2016
Ališič je pisal o letu 2015. V letu 2016 pa je generalni sekretariat vlade še dodatno obnavljal vozni park z izgovorom, da »obstoječi ne dosega več uveljavljenih standardov za prevoz visokih diplomatskih delegacij«. Finance so to leto poročale tudi o tem, da sekretariat kupuje avtomobil znamke BMW 740 xDrive, s katerim se bo vozil predsednik vlade Miro Cerar. Navedli so, da je cena na trgu za tovrstni avtomobil med 130 in 150 tisoč evri, v kar je všteta tudi dodatna oprema.

Cerar se je v novem avtomobilu BMW 7 vozil že jeseni 2015. Uradno naj bi ga potem kupovali še v letu 2016. Danes se v njem zagotovo vozi, kdaj točno so ga kupili in kako so ga prej plačevali, predvsem pa koliko so plačali zanj, pa še raziskujemo. Dodajmo, da je v času Cerarjeve vlade do pravilnih podatkov zelo težko priti. Nikoli doslej se še nismo srečevali s takšnimi težavami kot prav v njegovem mandatu.

Fetiš tudi falcon
Cerarjev novi fetiš pa niso samo novi službeni avtomobili. To je tudi vladno letalo znamke Falcon. Zgodba o vladnem letalu Falcon 2000 EX se je začela poleti 2001, ko je vlado vodil Janez Drnovšek. Za prestižno vladno letalo smo plačali 42 milijonov evrov (po nekaterih poznejših podatkih »le« 30,6 milijona evrov), takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj pa je nakup opravičeval s tem, da gre »v resnici za večnamensko letalo, s katerim bi na primer lahko prevažali ranjence«. Drnovška je nasledil Anton Rop, ki se je skušal rešiti tega letala. Izračunali so, da bi moralo biti v zraku vsaj 750 ur letno, da bi se nakup finančno izšel. Eden od poznejših izračunov pa je pokazal, da slovenska vlada leti samo 250 ur na leto. Ropovi so nato v začetku leta 2004 začeli iskati najemnika in ga tudi našli, falcon so oddali v najem podjetju General Maritime Corporation iz ZDA za 125 tisoč dolarjev mesečne najemnine. Američani so ga nato po petih letih vrnili, v krizi so se pač odpovedali »dragim igračam«, pogodba pa jim je to dovoljevala. Najemnino so sicer redno plačevali, skupno naj bi bilo te v višini 5,74 milijona evrov. Falcon je nato sredi oktobra 2009 po dvomesečnem servisu v Švici pristal v Ljubljani. Njegovo vzdrževanje pa je presegalo naše finančne zmožnosti; letni strošek vzdrževanja naj bi se po poročanju nekaterih medijev gibal okoli 500 tisoč evrov, pri čemer gre samo za stroške upravljanja letala, zagotavljanje vzdrževanja in ohranjanja plovnosti. Takrat smo izvedeli tudi za ceno letenja falcona, ki lahko pelje 10 ljudi. Ura letenja naj bi bila 5.400 evrov. Podatek je iz leta 2011.

Samo za nekatere službene poti
Cerarjeva vlada je nato sprejela sklep, da bodo falcon uporabljali za vladne namene. To se je razumelo, da bo falcon v uporabi samo takrat in tam, kjer ni drugega ugodnejšega letalskega prevoza. Za pot v Bruselj, s katerim so vzpostavljene druge odlične in bistveno cenejše letalske linije, naj torej falcona ne bi uporabljali. Takšen je bil sklep, realnost pa je drugačna.

Zasebni let v Pariz
Tako rekoč vsesplošna uporaba falcona je prišla na dan v primeru potovanja predsednika vlade Mira Cerarja na rokometno tekmo slovenske reprezentance s Hrvaško v Pariz. Falcon je v pristojnosti ministrstva za obrambo, ki ga vodi Andreja Katič. Slednja je pred kratkim o Cerarjevem potovanju na tekmo v Pariz poslancem v državnem zboru povedala: »Od začetka uporabe je bilo opravljenih skupnih 238 prevozov. V letu 2014 je bilo teh 31, v letu 2015 jih je bilo 64, v letu 2016 že 104 in v letu 2017 trenutno 18« (zadnji podatek 20 – op. av.). Povedala je še, da je bil naročnik prevoza v Pariz kabinet predsednika vlade, ministrstvo za obrambo pa je bil izvajalec prevoza. Dodala je, da je bilo na letalu 10 potnikov, in sicer predsednik vlade Miro Cerar, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, trije sopotniki iz kabineta predsednika, en sopotnik iz urada za komuniciranje, dva sopotnika z ministrstva za izobraževanje in dva varnostnika. Letalo je letelo na relaciji Ljubljana−Pariz, Pariz−Ljubljana. V Franciji je pristalo na letališču Le Bourget. Dodala je, da stroški poleta še niso dokončno znani, ker še niso prejeli vseh računov. Po do takrat znanih podatkih pa znašajo  6.588,19 evra, vključno s stroški tričlanske posadke. Stroški bodo poravnani iz sredstev, ki so bila v letu 2017 posebej zagotovljena Slovenski vojski za izvedbo 400 ur prevozov s falconom za potrebe državnih organov. Katičeva je še dejala, da je vlada s pravilnikom za izvrševanje proračuna določila tudi ceno ene ure leta s falconom, ki je 4.221 evrov. Spomnimo, še leta 2011 je bila ta okrog 5.400 evrov.

Foto: STA

Gorenak zahteva dokumente
Veliko podatkov je torej spornih. Na to je opozoril tudi Vinko Gorenak, nekdanji minister za notranje zadeve in zdajšnji poslanec SDS. Na ministrstvo za obrambo je namreč naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Izpostavil je, »da so mediji nedavno poročali, da je 28. januarja 2017 vladno letalo Falcon 2000 EX letelo v Francijo, v Pariz, in nazaj v Slovenijo. Po poročanju medijev naj bi tega dne z omenjenim vladnim letalom leteli predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, ministrica, pristojna za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič ter skupina zaposlenih v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, zadolženih za odnose z javnostmi, Tanja Subotić Levanič, Rok Hodej in Klemen Babnik. V letalu naj bi bil tudi neznani otrok«.

Opozarja na zlorabo
Poslanec Gorenak je opozoril, da se vladni falcon sicer lahko uporablja za uradne in delovne obiske v tujini. »V omenjenem primeru pa je predsednik vlade Miro Cerar skupaj z drugimi potniki, ki so bili na letalu, uporabil vladno letalo Falcon 2000 EX za ogled tekme slovenske rokometne reprezentance v dvorani Bercy v Parizu,« je dodal. Opozoril je, da bi v konkretnem primeru lahko govorili tudi o zlorabi položaja Mira Cerarja kot predsednika vlade. V razpravi se je nato izkazalo, da obisk predsednika vlade in sopotnikov v Pariz ni bil niti delovni niti uradni, ampak je šlo očitno za izlet predsednika Vlade RS in njegovih sodelavcev ter morebiti še koga v Pariz, za kar pa bi potniki polet morali plačati sami. Poslanec Gorenak je v nadaljevanju zahteval številne listine in gradivo, s katerim bi ta januarski vladni polet v Pariz povsem razjasnili.

Seznam potnikov
Tudi v našem uredništvu nismo držali križem rok in smo tako na vladi in ministrstvu za obrambo iskali dodatne podatke. Pridobili smo seznam letov s falconom za leta 2015, 2016 in 2017. S seznama, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je razvidno, da so z vladnim letalom na stroške davkoplačevalcev leteli številni vladni uradniki. Zelo priročna igračka pa je tudi za Mira Cerarja in njegove spremljevalce. Dodajmo, da so bili številni leti opravljeni tudi v kraje, kamor bi vsi lahko potovali z rednimi leti uveljavljenih letalskih prevoznikov, pa niso. Cerarjevemu igračkanju na davkoplačevalski račun torej ni videti konca.

V nadaljevanju objavljamo poimenski seznam oseb, ki so v letih 2015, 2016 in del leta 2017 leteli s falconom. Dodajmo, da v koloni Imena potnikov nekatera imena niso razkrita. Tu gre za imena fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci. Predvidevamo, da gre za varnostnike, uradne fotografe, izbrane novinarje, tolmače in podobno. Njihovih imen ministrstvo za obrambo, ki je izdelalo ta seznam, ni dolžno oziroma jih po zakonu niti ne sme razkriti. Poimensko pa so navedene vse uradne osebe. Pri Cerarju je navedena tudi zdaj že nekdanja Cerarjeva spremljevalka Vesna Arnšek, ki je bila kot takšna del uradne delegacije.

Doslej 219 letov
V letu 2014 je bilo s falconom opravljenih 31 letov, čeprav ti podatki v seznamu niso zajeti. V letu 2015 je bilo 64 letov, 2016 so bili 104, leta 2017 pa 20 (podatki se sprotno dopolnjujejo).

Najdražji polet je bil leta 2016 iz Ljubljane v Bamako, kamor se je odpravila delegacija ministrstva za obrambo, davkoplačevalci pa smo za to plačali 23.192,40 evra. Temu sledi let iz Ljubljane v Dubaj, kamor se je leta 2016 odpravila delegacija ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za ta let smo davkoplačevalci plačali 21.406,80 evra.

V letu 2016 je na primer zelo zanimiv let predstavnikov iz Kabineta predsednika Vlade RS v Beograd oziroma sta bila v Beograd dva leta (enkrat 10 in enkrat 8 potnikov), iz Beograda v Ljubljano pa se je vrnilo 10 potnikov. Med njimi so bili Miro Cerar, sekretarka Lilijana Kozlovič, minister Karl Erjavec, svetovalec Aleksander Kešeljevič in še nekateri iz Cerarjevega kabineta. Prav vsi bi lahko tja in nazaj potovali z rednimi letalskimi linijami ali pa z osebnimi službenimi vozili.

V nadaljevanju objavljamo seznam. Prijetno branje!

Demokracija

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...