Cerarjevi vladi ni mar za 3 milijone evrov vašega denarja: Referendum o 2. tiru bo 24. septembra in ne skupaj s predsedniškimi volitvami

(Foto: STA)

“Vladni koaliciji ni mar za privarčevanih 3 milijone evrov v primeru enotnega datuma referenduma o drugem tiru in predsedniških volitev, temveč je njena edina namera ta, da podporniki referenduma ne dosežemo referendumske kvote,” poudarjajo v največji opozicijski stranki SDS. Tudi pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je razočaran nad odločitvijo državnega zbora, da referendum o zakonu o drugem tiru razpiše za 24. september in ne hkrati s predsedniškimi volitvami, vendar pa ob tem poudarja, da delo civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo s tem ni končano, saj bo na ustavnem sodišču izpodbijal datum referenduma.

Po tem, ko smo državljanke in državljani zbrali potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki ga je predlagala vlada Mira Cerarja, so poslanke in poslanci na izredni seji Državnega zbora RS določili datum za izvedbo referenduma, in sicer 24. septembra 2017.

Še vedno nihče ne ve, koliko bo na koncu stal vladni drugi tir
V poslanski skupini SDS so prepričani, da je več kot 48.000 zbranih podpisov v mesecu dni zelo nazoren pokazatelj, da so državljani prepoznali, da je investicija v izgradnjo drugega tira, kot jo načrtuje vlada Mira Cerarja, vodena nepravilno, predvsem pa, da je cena projekta, določena z zakonom, previsoka in zelo škodljiva za davkoplačevalce in davkoplačevalke. Še več, predsednik vlade in njegovi svetovalci niti ne znajo jasno povedati, koliko naj bi drugi tir v celoti stal, temveč javnost seznanjajo z različnimi številkami, pri čemer naj bi drugi tir stal vse od 729 milijonov pa do 1,3 milijarde evrov in vse tja do 1,7 milijarde evrov. V času zbiranja podpisov za referendum si je vlada kljub temu, da je zatrjevala, da dveh tirov na predvidenem območju ni mogoče graditi, celo premislila glede enotirne proge, tako da zdaj vladni predstavniki zatrjujejo, da nameravajo zgraditi dvotirni drugi tir.

Na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je bil pretekli teden, so koalicijski poslanci sprejeli sklep, da se referendum izvede 24. septembra, čemur pa v poslanski skupini SDS odločno nasprotujejo. V Slovenski demokratski stranki menijo, da bi moral predsednik Državnega zbora RS datum referenduma določiti sočasno z volitvami za predsednika države, s čimer bi se izognili dvojnim stroškom in tako privarčevali okoli 4 milijone evrov, kolikor bo stala ločena izvedba referenduma. Pri tem lahko le upamo, da se bo celotna koalicija na današnji izredni seji obnašala racionalno do denarja davkoplačevalcev in davkoplačevalk.

Takšno vodenje projekta je nesprejemljivo
“V državnem zboru prvič poslanci obravnavamo na dolgo in široko zelo strokovno temo, kot je projekt izgradnje drugega tira,” je izpostavil poslanec SDS Ljubo Žnidar in nadaljeval: “Nenazadnje se bodo z izjemno strokovno temo ukvarjali vsi državljani Republike Slovenije. To se do sedaj še ni zgodilo nikoli. To je zelo jasen pokazatelj, da je politika vzela projekt drugega tira v svoje roke, namesto da bi ga prepustila stroki. To kaže, da je tukaj nekaj narobe. Tako opozicijske stranke kakor tudi stroka opozarjamo, da je takšno vodenje projekta nesprejemljivo, posebno ob dejstvu, da gre za popolno finančno neznanko glede vrednosti projekta izgradnje drugega tira.”

Nenavadna zgodba o vladnem drugem tiru
Poslanec SDS Ljubo Žnidar je dogajanje okrog drugega tira označil za nenavadno zgodbo “Vlada najprej ustanovi družbo 2TDK in ji položi na račun 200 milijonov evrov. Danes ima ta družba 2 zaposlena. Zelo nenavadno je, saj do sedaj v Sloveniji za noben projekt nismo ustanavljali novih družb. Če bi šli po tem vzorcu v preteklosti, če bi ustanovili družbo za vsakih 27 kilometrov, bi danes imeli približno 60 ustanovljenih družb. Pa če bi za vsak tak projekt sprejeli zakon, bi danes imeli na mizi 60 zakonov. Govorim samo za železniško omrežje, ki ga je 1.200 kilometrov v Sloveniji. Pa tudi na cestnem omrežju so bili zgrajeni bolj zahtevni projekti, kakor je izgradnja drugega tira na odseku Divača–Koper. Povsem normalno bi bilo, da bi projekt izgradnje drugega tira vodile ali Slovenske železnice ali državni DRI. Torej, ustanavljanje posebne družbe je povsem nepotrebno.”

V poslanski skupini SDS so sicer že večkrat poudarili, da se zavzemajo za izgradnjo drugega tira, vendar pa so odločno proti nameri vlade Mira Cerarja, da se za 27 kilometrov železniške proge, kar predstavlja 2 % železniške infrastrukture, plača več kot milijardo davkoplačevalskega denarja.

Ljubo Žnidar: “Nadalje pa je “vrhunec unikuma” dodal sprejet Zakon o izgradnji in vodenju investicije drugi tir. Zakon določa koncesionarja za dobo 45 let in to brez kakršnihkoli tveganj, ki jih ima koncesionar, kajti vsa tveganja v končni fazi prevzame proračun Republike Slovenije. Posebno zanimivo pa je področje določitve vrednosti projekta, kajti tega določa kar zakon sam. S plačilom tako imenovane dosegljivosti za čas 45 let, kolikor traja koncesijsko obdobje od dokončanja projekta, to je od leta 2025 dalje. Obrazložitev zakona zelo jasno pojasnjuje, da bo ta vrednost 30 do 40 milijonov letno. Če se poigramo malo z matematiko, potem je ta vrednost določena z zakonom v razponu od 1,35 milijarde do 1,8 milijarde. Razlika je 450 milijonov. To se pravi, povsem nelogično, nerazumno je, da vrednost projekta določa zakon, ne pa, da ga določa tehnična dokumentacija.”

“Že sam postopek sprejemanja zakona, ki je bil po izredno nujnem in hitrem postopku, je bil nenavaden in na nek način tudi sumljiv. Vedno v preteklosti so se vrednosti določale na osnovi tehnične dokumentacije tako imenovanih PZI projektov, projekti za izvedbo, kateri vsebujejo popise del in je moč zelo natančno izračunati investicijsko vrednost. Tako pa smo bili priča namernemu hitenju sprejema zakona, namesto da bi počakali še par mesecev, da bi bila PZI tehnična dokumentacija dokončana. To je pokazatelj, da je šlo za očitno namerno izogibanje temu, da bi dočakali PZI projekta,” je še dodal poslanec Žnidar.

Izgovori Vlade RS so …
“Veliko je bilo nadalje izgovorov, da gre za nujno hitenje zaradi prijav na evropske razpise,”
je izpostavil Žnidar in dodal: “Koliko prijav pa je bilo do danes na evropske razpise? Res je, da smo nekaj sredstev dobili za pripravljalna dela. To je treba ločiti, kajti za resno prijavo na evropske razpise je treba imeti investicijski program, je potrebno imeti zaprto finančno konstrukcijo. Zaradi konstruktivnih pripomb opozicijskih strank in pripomb stroke je vlada precej zmedena in zelo zanimivo je pogledati interpretacije glede vrednosti projekta drugi tir, pa jih bom naštel, lahko jih pa tudi preverite na vseh magnetogramih do sedaj izrečenih teh izjav.”

Premier navaja, da je vrednost 27 milijonov po kilometru. Če si to preračunamo, znese to 720 milijonov. Minister je pred nedavnim izrekel, da je vrednost 960 milijonov plus stroški financiranja. Tudi na seji je potrdil, da je vrednost nekaj manj kot 1 milijardo v svoji uvodni obrazložitvi. Kolegica največje vladne koalicijske stranke Vojka Šergan je na odboru dejala, da je vrednost 980 milijonov. Zakon določa vrednost od 1,35 do 1,8 milijarde. Poglejte si obrazložitev zakona, jasno in natančno je obrazloženo. Gospod Dragonja v investicijski vzdržnosti projekta navaja, da je vrednost 1,7 milijarde. Poglejte si njegove priloge, vrednost 1,7 milijarde. Sedaj mi pa povejte, ali lahko kdo izmed teh petih interpretacij razbere, kakšna je vrednost projekta. Jaz mislim, da ga ni junaka na zemlji, ki bi s tako različnimi interpretacijami lahko razbral, kakšna je vrednost projekta, je bil jasen Žnidar.

Vlada poudarja, da imamo zakone, ampak investicijskega programa pa nimamo!
“Jaz projekta, da ne bi bil izdelan investicijski program, ne poznam,” je kritičen Žnidar, 
ki dodaja, da je “tak način vodenja pravilen. Toliko o tej nujnosti in hitenju sprejema tega zakona in, seveda, brez investicijskega programa, ker ni prikazano, kako je projekt finančno pokrit, se ni možno prijaviti na noben evropski razpis, oziroma če je interpretacija drugačna, ker sedaj slišimo tudi vladne interpretacije, da ne glede zakon sploh ni potreben in tako naprej, dejansko nekaj ni v redu. V investicijskem programu je in mora biti prikazan celoten obseg razpršenega financiranja, kot ga predlaga vlada, tako od bank do tujih vlagateljev, skratka kakorkoli, finančna konstrukcija mora biti zaprta. V investicijskem programu mora biti ovrednotena tudi cena financiranja, se pravi cena kreditov, ki bodo tu zajeti in na koncu pod črto vrednost končne investicije pa ne rabimo nobenega zakona. To je investicijski program, ki ga pred pričetkom izgradnje največjega projekta sploh nimamo, sploh ga nimamo. Vlada pa poudarja saj imamo zakone. Investicijskega programa pa nimamo.”

Zakon, takšen kot je, je popolnoma nepotreben ob popolni nedorečenosti vrednosti investicije, kajti to je lahko le zgolj pravna podlaga za odprte finančne mahinacije na tem največjem projektu, so prepričani v SDS. “Sedaj, če za te interpretacije vrednosti projekta izračunate razliko od najnižje do najvišje, je razlika kar 1,8 milijarde. To je zelo neresen ali pa, če bi po drugi strani rekel, zelo namenski pristop, kako se nepravilno pristopi k takšni investiciji. Pa ne govorim, da te razlike vsebujejo nepredvidena dela ali vsebujejo dodatno rezervo za tveganja na tem projektu ali, da so tu odprta še vprašanja, stroški financiranja. Ne, to je že zajeto v osnovnih vrednostih, ki so interpretirane kot končna vrednost projekta,” je opozoril Žnidar.

Tudi širša strokovna javnost opozarja na nerazumen pristop k projektu drugi tir. Saj pred pričetkom del, pred pričetkom izgradnje tega projekta ni jasno, ali imamo en tunel z enim tirom, s servisno-varnostnim tunelom, tako pravi gradbeno dovoljenje. Ampak ministrstvo je že napovedalo, da ne bo tako, da bo šlo v spremembo gradbenega dovoljenja, da bo tudi druga cev dala možnost izgradnje drugega tira. To se pravi, ne vemo, ali bomo imeli dva tunela z dvema tiroma ali bomo imeli en tunel z dvema tiroma ali bomo imeli dodaten tir ob izgradnji oziroma ob obstoječem tiru. Stroka je pripravila več rešitev k tem strokovnim neznankam, vendar ni nobenega posluha za njihove strokovne predloge.

Vlada nima posluha ne za stroko, ne za civilno družbo, ne za opozicijo
Strokovna civilna iniciativa je na vse te nepravilnosti vseskozi opozarjala, a je s strani vlade popolnoma ignorirana. Zbiranje podpisov za referendum je bila njihova razumna odločitev. Vsi ti zbrani podpisi pa so zelo jasen pokazatelj, da so državljani zelo številčno prepoznali nepravilnosti vodenja projekta drugi tir, kakor tudi sprejetje zakona o izgradnji drugega tira Divača – Koper, so besede poslanca Žnidarja, ki dodaja: “V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zelo dobro razumemo nujnost in potrebnost izgradnje drugega tira, zavedamo se odgovornosti, da je drugi tir potrebno zgraditi v relativno kratkem roku. Absolutno pa ne na tak način, kot se k izgradnji pristopa sedaj.”

Slovenska demokratska stranka je predlagala, da se referendum in predsedniške volitve združijo v en datum, vendar vladni koaliciji ni mar za privarčevanih dobrih 3 milijone evrov, temveč je njihova računica izključno, da podporniki tega referenduma ne bodo dosegli referendumske kvote. Vladi očitno ni v interesu varčevanje. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagajo, da je datum, ki je referendumski datum tako za referendum kot tudi za predsedniške volitve, 12. november 2017.

J. F.