Izmikata se roki pravice – Sojenje prvorazrednima Zalarju in Fišerju že tretjič odpovedano

Zvonko Fišer in Aleš Zalar (Foto: STA)

Sojenje nekdanjemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju ter nekdanjemu ministru za pravosodje Alešu Zalarju zaradi obtožbe o zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je bilo napovedano za danes ob 9. uri na Okrajnem sodišču v Ljubljani na Miklošičevi 10, je že tretjič odpovedano. Da je šlo za koruptivno imenovanje, je že leta 2015 ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije.

Kdo ne pomni dogajanja tik pred prihodom druge Janševe vlade leta 2012, ko sta takratni pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer izvedla bliskovito in “nujno” imenovanje Zalarjevega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva?

Zato so se v stranki SDS februarja lani odločili, da na tožilstvo in policijo podajo kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja Fišerja in Zalarja pri imenovanju ŠkrlecaPoslanec Vinko Gorenak je takrat zapisal: “Policija je v naši prijavi prepoznala in potrdila sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki sta ga osumljena Aleš Zalar in Zvonko Fišer, zato je tožilstvu zoper omenjena podala kazensko ovadbo.” 

Pri nadzoru imenovanja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) leta 2015 ugotovila, da je bilo ravnanje Fišerja in Zalarja koruptivne narave. S tega razloga sta Zalar in Fišer vložila tožbo, ki sta jo naslovila na upravno sodišče. Zadeva je prišla vse do vrhovnega sodišča, kjer so novembra lani potrdili odpravo ugotovitev KPK.

Fišerjev suspenz bil v kratkem odpravljen, Dragica Kotnik pa ga je trpela več let
Nekdanjemu generalnemu državnemu tožilcu Fišerju je bil po navedbah vrhovnega državnega tožilstva izrečen ukrep začasne odstranitve iz državnotožilske službe v skladu zakonom o državnem tožilstvu, ki določa, če je zoper državnega tožilca uveden kazenski postopek po uradni dolžnosti zaradi storitve kaznivega dejanja z zlorabo državnotožilske funkcije, mora generalni državni tožilec državnemu tožilcu izreči ukrep o začasni odstranitvi iz tožilske službe. Gre za tako imenovani obligatorni suspenz, ki traja dokler pristojni organ ne poda končne odločitve o razrešitvi. Suspenz pa ni veljal dolgo, saj so mu ga odpravili v zelo kratkem postopku.

Dragica Kotnik (Foto: Nova24TV)

Spomnimo, da je bila tožilka Dragica Kotnik zaradi enega sodnega primera več let v neupravičenem suspenzu, kar dokazuje, da celo v tožilskih vrstah, kjer bi morala veljati pravica za vse enako, obstajajo prvorazredni in drugorazredni tožilci.

C. Š.