Odbor 2015: Mariborsko sodišče izvaja nasilje nad Kanglerjem iz dneva v dan

Foto: STA.

Odbor 2015, katerega osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le-teh, je obravnaval 13. kršitev človekovih pravic v zadevi Franc Kangler. V istem dnevu je isto sodišče v isti zasedbi odločilo popolnoma drugače, kar je razvidno iz dokumentacije, poslane s strani Odbora 2015.

Odbor 2015 navaja: “Pri postopkih v zadevi Franc Kangler, ki se vodijo na Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru, prihaja do hujših kršitev človekovih pravic ter kršitev ZKP in drugih predpisov. Izpostaviti želimo predvsem kršitve tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist).

Pri pregledu dokumentacije v zadevi Franc Kangler so v odboru 2015 ugotovili, da se sodno nasilje v Mariboru nad omenjenim iz dneva v dan  stopnjuje. V prilogi so poslali neizpodbiten dokaz tega, in sicer dva različna sklepa Višjega sodišča v Mariboru, ki ju je sprejel Senat v popolnoma enaki sestavi, istega dne na seji, ki je potekala 18. avgusta 2016.

Iz prvega sklepa št. V Kp 93774/2010 je razvidno, da je sodišče sledilo pritožbi zagovornika Marka Bošnjaka, sedaj sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodni senat v sestavi Miro Lešnik kot predsednik, Zdenka Klarič ter Breda Cerjak Firbas kot članici, so ugotovili, da je v zvezi z izločitvijo sodnika Janeza Žirovnika prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zato je naložilo Okrožnemu sodišču oziroma preiskovalnemu sodniku Slavku Gazvodi, da ponovno presodi navedbe obrambe v zvezi z izločitvijo in s konkretiziranim konfliktom Janeza Žirovnika. Poročevalka Zdenka Klarič je strokovno in pravno obrazložila utemeljenost zagovornika Marka Bošnjaka.

Istega dne na istem sodišču, torej na Višjem sodišču v Mariboru, je senat v isti sestavi, v zadevi št. V Kp 40272/2013, s tem da je bila predsedujoča Zdenka Klarič, poročevalec pa Miro lešnik in član Breda Cerjak Firbas, pritožbo v zvezi z izločitvijo sodnika Žirovnika zavrnilo kot neutemeljeno. Iz obrazložitve, ki jo je utemeljeval poročevalec Miro Lešnik (v prejšnjem primeru predsednik Senata), je razvidno, da nasprotuje vsakršnemu dokazovanju konfliktov med Francem Kanglerjem in sodnikom Žirovnikom, saj ne dovoli zaslišanja razbremenilnih prič, kot so Jožef Jerovšek, Rudolf Moge, Janez Kramberger, Franc Pukšič, Željko Vogrin, Stanislav Kocuter, Tanja Kangler. Prav tako v navedenem sklepu zavračajo vse točke pritožbe zagovornika Marka Bošnjaka, čeprav se je Bošnjak kliceval na nekatere sodbe Ustavnega sodišča ter ESČŠ.

V Odboru 2015 se zato sprašujejo, “kako je mogoče, da lahko isti Senat Višjega sodišča v Mariboru, istega dne, o enakih pritožbenih razlogih odloči različno?” V enem primeru pritožbi so namreč ugodili zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, v drugem primeru pa so razloge zavrnili, kot neutemeljene.

V Odboru 2015 se sprašujemo, kakšna je sploh funkcija članov Senata, da istega dne, v isti sestavi, o enakih pritožbenih razlogih, odloči različno,” so še zapisali.

A. B.