Škandalozna slika slovenskega zdravstva: zaradi smejalnega plina umrlo kar pet ljudi, a tega ni nihče opazil

Reanimacijski blok v šempetrski bolnišnici (Foto: sta).

Marca 2016 je v šempetrski bolnišnici umrl 52-pacient, delavec Salonit Anhova, ki se je poškodoval na delovnem mestu. Med oživljanjem so mu pomotoma dovajali smejalni plin namesto kisika, preiskava pa je pokazala napake na napeljavah reanimacijskega bloka. Kazenske ovadbe so policisti dopolnili, saj obstaja sum, da sta zaradi smejalnega plina umrla še dva bolnika, 63-letna ženska in 78-letni moški iz severnoprimorske regije, čeprav so takrat oživljali še druge štiri ljudi.

Policija je že doslej po predkazenskem postopku podala kazensko ovadbo za sedem oseb, ki so storile osem kaznivih dejanj, eno kaznivo dejanje je bilo storjeno v sostorilstvu dveh oseb. Ovadeni so stari od 37 do 69 let, vsi so moški in državljani Slovenije. Neodvisni strokovnjak iz Univerzitetnega Kliničnega centra je potrdil, da je velika verjetnost, da sta zaradi zamenjave cevi in dovajanja napačnega plina umrli še dve osebi.

Neodvisni strokovnjak te inštitucije je po pregledu zasežene zdravstvene dokumentacije podal strokovno mnenje o obstoju visoke verjetnosti, da je med postopki reanimacije zaradi dovajanja dušikovega oksidula namesto kisika prišlo do smrti še pri dveh bolnikih, oživljanih v obdobju med 23. januarjem in 10. marcem,” je na današnji novinarski konferenci povedal vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Nova Gorica Marino Pangos.

Kako je postopek oživljanja vplival na preostale štiri bolnike, ki so jih obravnavali, bo pokazalo izvedensko mnenje ustreznih medicinskih strokovnjakov v kazenskem postopku. Dva izmed omenjenih bolnikov sta med postopkom oživljanja umrla, dva pa sta bila živa prepeljana v nadaljnjo oskrbo, kot poroča STA.

Kdo bo kriv?
Izvajalci gradbeno-obrtniških del so bili pri šempetrski bolnišnici partnerji v skupni ponudbi IMP, Kolektor Koling in CPG. Za elektroinštalacije je bil odgovoren IMP, strojne instalacije z vgradno medicinsko opremo je izvajal Kolektor Koling, podizvajalec za nabavo vgradne medicinske opreme je bil Medicoengineering, za gradbeno-obrtniška dela pa je bil odgovoren CPG. Nadzor nad gradbeno-obrtniškimi deli sta izvajala Elita i. b. in Prima, dobavitelj preostale medicinske in nemedicinske opreme pa je bil Sanolabor. Priklope naj bi izvajal Medicop d.o.o. iz Murske Sobote, ki so izvedli instalacijo in teste, kar dokazuje dokumentacija. Po pogodbi pa Medicop d.o.o. ni odgovoren za priklop stativa in njegovo pravilno delovanje.

Peter Podlunšek, direktor Medicopa, je za medije izjavil, da ne nosijo odgovornosti za smrt bolnika: “Podjetje Medicop je izvajalo instalacijo medicinskih plinov ter izvedlo vse teste, skladno s pogodbo, ki so bili uspešno opravljeni. Ker Medicop ne odgovarja za pravilno delovanje stativa, se od morebitnih napak ograjuje,” kot je ob začetku afere navedel sobotainfo.com.

Davkoplačevalci ne zaupamo več državni upravi, marsikdo se že boji bolnišnic. Če je medicinsko osebje izvajalo postopek oživljanja po protokolu, ne bomo nikoli izvedeli. Kako to, da stroka ni ugotovila že prej, da nekaj ni v redu? Naknadno lahko izvemo le, ali aparature normalno delujejo, da ne bi bile kupljene na kakšni razprodaji. Da pa ni nikogar, ki bi v pogodbi nosil odgovornost za nepravilno delovanje naprav, ko se izvede primopredaja, ne moremo mimo dejstva, da Ministrstvo za zdravje sklepa škodljive pogodbe, ki kršijo načelo skrbnega gospodarja, s čimer škoduje instituciji države, stroki, še najbolj pa nam, davkoplačevalcem. Kdo je pripravil pogodbo, v kateri nihče ni odgovoren za delovanje instalacij in naprav? To je že ponovljena zgodba iz onkologije, le v drugačni obliki. Gospe in gospodje na Ministrstvu za zdravje, kako naj vas prepričamo, da imamo dovolj?

 A. B.