Udbovec Zemljarič po sodišču vlači novinarja, ki je razkril resnico o umorih hrvaške emigracije v Avstriji

Foto: Arhiv Nova24TV. Janez Zemljarič.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je danes potekala glavna obravnava v tožbi nekdanjega načelnika Službe državne varnosti (SDV) Janeza Zemljariča proti novinarju Reporterja Igorju Kršinarju. Zemljarič, ki ga ni bilo na obravnavi iz zdravstvenih razlogov, očita Kršinarju razžalitev in poseg v “njegovo čast in dobro ime”. Kršinar je v zagovoru pojasnil, “da gre pri zapisih za objektivno preverljiva dejstva”.

Zemljaričev pooblaščenec Marko Kosmač je v obrazložitvi tožbe pojasnil, da naj bi Kršinar Zemljariča razžalil s tremi članki v Reporterju iz leta 2014, naslovljenimi: Kliči Zemljariča za umor, Iz oči v oči z Zemljaričem in Angel med rablji. Sodnik Tomaž Bromše je zavrnil predlog Zemljaričevega odvetnika, naj zaslišijo tudi nekdanje sodelavce SDV, saj njihova pričevanja naj ne bi pripomogla k razjasnitvi zadeve. Kršinar je v svoji izjavi poudaril, da gre za objektivno preverljiva dejstva, ki temeljijo na arhivskem gradivu, saj je svoje članke pisal na podlagi gradiva iz arhiva, ki ga je razkril publicist Roman Leljak.

Kakor navaja STA, je Kršinar v svojih člankih povezoval Zemljariča z umori nasprotnikov jugoslovanskega komunističnega režima. Tako naj bi bil Zemljarič po pisanju Kršinarja odgovoren za smrt hrvaškega emigranta Nikice Martinovića maja 1975 v Celovcu. Po besedah Kršinarja je bil Zemljarič “kot načelnik SDV del izvrševalske verige, ki je pripravljala likvidacije dveh hrvaških emigrantov in je z njimi tudi soglašal, kar ponazarja njegov podpis v dokumentih”.

Protislovja se vrstijo
Kršinar je v svoji izjavi povedal, da je pred objavo člankov v Reporterju Zemljariča večkrat prosil za odgovore, a ta ni želel odgovoriti. Zemljarič je v kasnejši izjavi za javnost povedal, da zadeve Martinović ne pozna. To se je izkazalo za neresnično, saj je kasneje govoril, “da naj bi Martinovića umorilo Hrvaško revolucionarno bratstvo (HRB) oziroma “drugi trije ljudje”. Zanikal je tudi, da naj bi se SDV ukvarjala z ustaši, iz enega intervjuja za Mladino pa je razvidno, da so se ukvarjali s hrvaškimi emigranti, ki so jih imeli za ustaše.

Kršinar vztraja, da “je bila SDV organizacija, ki je kršila človekove pravice ter izvajala zločinska dejanja in mednarodni terorizem.” Zaradi tega naj bi obstajal javni interes, da se piše o Zemljaričevih dejanjih.

Ivan Šokić