Žalostna najdba več sto izvensodno umorjenih žrtev komunističnega terorja

Foto: Janez Turinek

V Košnici pri Celju se zaključujejo izkopavanja, ki so se pričela v začetku tega meseca. Rezultat je naravnost šokanten, saj so v dveh jarkih povojnega morišča našli okoli 425 okostij žrtev komunizma.

Tematika povojnih pobojev se zdi vselej aktualna, zato so še kako dobrodošle nedavne navedbe arheološke stroke, da je v zadnjem času prišlo do ponovnih dognanj na tem področju, tokrat v grobišču Košnica.

Počivali so v dveh ločenih jarkih
Dela na območju povojnega morišča v bližini Celja gredo proti koncu, zato so določeni izsledki strokovnih raziskav že na voljo, med drugim to, da so med izkopavanji naleteli na dva jarka. V prvem naj bi počivalo 125 po vojni pobitih, v drugem pa okoli 300. Dela na omenjenem kraju so se pričela v začetku tega meseca in naj bi bila po navedbah stroke zaključena danes oziroma v petek. Med strokovnjaki, ki so se dela lotili, je arheolog Luka Rozman.

Žrtve so bile ideološki nasprotnik revolucionarjev
Da gre za kraj pokopa številnih žrtev, je v preteklosti, pred šestimi leti, že pokazalo sondiranje. Šlo naj bi za posmrtne ostanke vojakov, saj so bili ob njih odkriti številni vojaški predmeti. Ob tem se pojavljajo domneve, da bi lahko šlo za celjske meščane nemške narodnosti, ki so bili maja 1945 odpeljani iz Celja in na tem območju postreljeni. Prav tako ne izključujejo možnosti, da je med žrtvami kakšen civilist.

Razširjenost povojnih grobišč na Slovenskem
Čistke, ki jih je pri nas takoj po vojni po sovjetskem vzoru ukazala komunistična partija, imajo naravnost kolosalne razsežnosti, saj je po zadnjih ugotovitvah na Slovenskem več kot 600 evidentiranih množičnih grobišč, v katerih naj bi končalo tudi približno 15.000 naših rojakov – domobrancev in civilistov.

V spomin in opomin
“Kar se je dogajalo na slovenskih skrivnih moriščih, se ne sme ponoviti,” so zapisali na delo.si ob slovesni maši za žrtve revolucionarnega terorja  pod Krenom v Kočevskem Rogu. Ob teh navedbah se pojavlja vprašanje, ali se bodo mlajši rodovi Slovencev, ki tovrstnega nasilja niso preživeli, znali iz zgodovine kaj naučiti, ali pa bodo v prihodnje tovrstni dogodki zadobili še mnogo večje razsežnosti.

D. M., STA